petek, 23. december 2011

CHILLI CON SRNA

Pred koncem lovske sezone je ata Brlogar posrbel, da so zamrzovalne skrinje polne, tako, da se bo do naslednjega maja dalo prežvečiti ob pošteni divjačinski košti... 
Ta teden sva z brlogarico namenila pokončati enoletno srnje stegno in danes je bil dan za akcijo. Zjutraj ga je Brlogal izkostil in vmariniral v olivno olje, narezano čebulo in korenje ter začimbno četico, katero so sestavljali  poper (cel, grobo strt v možnarju), majaron, timijan, strt koriander, brinove jagode, šetraj, ingver... morda še kaj. 

Konkreten kos mesa se je v hladilniku pacal le do kosila, ko ga je brlogar narezal na zrezke, jih solil in opekel na olivcu.



Ostalo meso je počivalo v marinadi do večerne runde.


Takrat je brlogal sesekljal čebulo in pol, ter jo dal pražit na olivca z dodatkom olja iz marinade. Malce je solil, dodal korenje iz marinade ter še en majhen korenček, ki ga je nahitro ostrgal in nakolobaril.


Med tem, ko se je čebula pražila do zlatorumenosti, je nakockal stegno na majhne koščke.


Meso je postopoma dodal v lonec k praženi čebuli in korenju, premešal, pokrito tenstal kakih deset - petnajst minut,solil, nato pa med mešanjem pritresel žlico mlete sladke rdeče paprike.


V lonec je stisnil še pet manjših strokov česna...



... dodal piksno pelatov...


in en zdrobljen suh feferonček (čili). Vseskupaj je zopet dobro premešal, pokril in pustil brbotati dokler se ni meso zmehčalo.


Nato je dodal še na kocke zrezano svežo zeleno papriko ter konzervo fižola, katerega je predhodno dobro spral na cedilu pod tekočo vodo. Improviziran divjačinski čili je brbotal še kakih petnajst minut, Brlogar pa je med kuho tako pridno okušal in brundajoče odobraval, da je bilo končne jedi za skoraj pol piskra manj.


Izpadlo je sila okusno in se bo definitivno ponovilo.



ponedeljek, 21. november 2011

Sezamova improvizacija dneva

 Najboljši del sezamovih grisinov so tista fina, drobna, slana sezamova semena, ki ostanejo na dnu vrečke... Če vam tekne sezam vsaj pol toliko, kot tekne Brlogarju, boste morda kdaj poskusili tole izvedbo zrezka s sezamom.

Danes je namreč brlogar iz hladilnika vzel dva zrezka iz govejega stegna. Ker zna biti govedina... pač goveja, jo je treba obdelati s kladivom - če govorimo o mesu iz stegna, se razume. Da nebi kdo mlatil kakega rostbifa ali pljučne :)

Da bi brlogar malce popestril monotonost današnjega kosila, je po mesu posul sezamovih semen (neluščenih), preden je zrezek potolkel med dvema plastema folije za živila. Postopek je ponovil tudi na drugi strani.



Sezam se je zaradi mlatenja lepo vtrl v meso. Zrezka je še solil in popral, pomazilil z oljčnim oljem, ter ju spekel v ponvi.


Poskus je uspel... bo za ponovit, definitivno.

ponedeljek, 14. november 2011

...bambijev tatarc za lahko noč

Tisti dve ribici sta v marinadi čakali do večera, ko se ju je brez milosti lotila roka robatega fotra Brlogarja.
Odločil se je namreč za svoj prvi poskus priprave tatarca iz divjačine.

Da bi na koncu rezultat ne bila pašteta, je pustil multipraktik lepo počivati v kotu, sam pa poprijel za mesarico. In začel sekljati.


Ko je šel, caka caka, semtertja, je meso obrnil, in šel ponovno čez...


Potem dal meso v skledico, in začel brskati po predalu, iščoč tisti trideset let star perfekten recept za tatarski biftek, v omikani ženski pisavi s svinčnikom napisan na porumenel list papirja. Ni ga našel.

Zato je poskusil po svoje in vmešaval, bolj po trenutnem navdihu, kot po spominu. Brizg viskija, najbolj kvalitetno oljčno olje, ki se je hranilo v špajzi, žlička dijonske gorčice, majaron, sol, poper... premešal... dal malo na jezik, probal... še popra in soli in še malo olja za svilnato konsistenco in izrazit okus.


Pobrskal je po hladilniku in žalostno ugotovil, da je kozarček inčunov prazen ter da je zmanjkalo kaper.
Zato je v tatarca stisnil le dva stroka česna in naribal majhno kislo kumarico. Dobro premešal, spet poskusil in še popral. Potem pa postavil v hladilnik za kako uro.


 Ko je tatarca postregel na krožnik, so se mu tam pridružile rezine domače divjačinske salame.


Pomazala sva ga na vroči česnovi bagetki z maslom.

Improviziran, a izpadel je zvezda martinovega vikenda!

Medaljoni za kosilo...

Dan po Martinovi soboti smo snedli medaljone taistega bambija, katerega hrbet je se je pred dnevi Brlogarici boljkotne po nesreči otajal, tako, da smo ga bili prisiljeni potopiti v paco.

Dobro natrrt s timijanom, majaronom, poprom, se je 4 dni plemenitil v oljčnem olju skupaj s tremi lovorjevimi listi, skockano čebulo, nekaj potlačenimi stroki česna in štirimi brinovimi jagodami.

Postopek:

Brogal je hrbet ločil na par hrbtnih filejev, par podrebernih ribic in skelet.


Meso je vrnil v marinado...


...iz okostja in zelenjave pa skuhal osnovo, ki jo je kasneje uporabil za zalivanje rižote za prilogo.


Čez kako uro, ko je bila osnova skuhana, je v globoki ponvi popražil čebulo, dodal skodelico in pol riža, ga posteklenil, dodal česen da je zadišalo ter zalil z osnovo. Dodal je še pretlačeno korenje iz juhe in sesekljano meso, ki ga je obral od hrbtenice, solil, popral stresel not še piksno graha.

Medtem, ko se je rižota skuhala, je oba večja hrbtna fileja vzel iz pace, ju osušil v kuhinjski brisači narezal na medaljone, jih solil, popral...


...ter polagal v razgreto ponev, minuto in pol na na vsako stran.


Medaljoni so se topili v ustih :)



Kaj pa se je zgodilo s tistima dvema ribicama?

Potrpežljivo sta čakali na večer :)


nedelja, 13. november 2011

Martinčkanje ...

Martinova sobota na tradicionalnem prizorišču.

Medtem, ko so se, Brlogar in druščina možakarjev soborcev, srkajoč špricerje, motali zunaj, metali pikado, dodajali polena na ognjišče in občudovali porjavelost vrteče se perjadi na žaru, so vajeti v kuhinji držale ženske roke... bravo punce.

Tisto popoldne se je vrtelo okoli dvanajstice.. Ducat jedcev odpetih pasov je ob zelju in mlincih eliminiralo slab ducat kilogramov rac, gosi, piščeta in popilo malo čez ducat litrčkov letošnjega cvička...

Nekaj utrinkov:
Vrtiljak

Mehanizacija radi za nas

Tudi pečica ni samevala

Ptiči pred razrezom

Omizje

Bučna pita...

... in njen izrezek. Brlogarica obljublja da bo objavila recept.

sobota, 29. oktober 2011

Quinoa Salmonidae

In je šla, danes, mimogrede iz službe, mati brlogarica, skok do ribarnice. Izbirala je, izbirala in dobro izbrala - dva čedna, mastna, oranžna, četrtkilska lososova fileja za večerjo.


Medtem, ko se je zvečer sama trudila uspavati minibrlogarico, se je brlogar lotil priprave s proteini in omegami nasičenega obroka.


Odmeril je skodelico kvinoje, jo v skledi oplaknil z obilico mlačne vode, ki se je začela zelo peniti, ko je kvinoja izločala saponine. Potem je zrnje pretresel v cedilo, še malo splaknil pod tekočo vodo, nato pa dal kuhati v dvainpolkratno dozo malo osoljenega kropa za cirka 15 minut... da so postala zrnca želatinasta in prosojna, nakar je lonec odstavil.


Obema filejema je izvlekel nadležne srti, ju nadrgnil z grobo soljo, popral in položil v veliko, dobro segreto ponev. Najprej na kožnato stran.


Medtem je sesekljal čebulo, ostrgal korenček in ga narezal na tanke, tanke kolobarčke.


Čebulo je malo popražil v globoki vokponvi in ji dodal korenje.


Narezinil je bučko, sesekljal tri stroke česna, oboje dodal v ponev, malce solil in z žlico dodajal maščobo, ki sta jo izpuščala fileja na sosednjem ognju.


Ko je bila koža lepo hrustljavo zapečena, ju je obrnil, in pekel še na drugi strani.


V vokponev je bučkam in korenju dodal kuhano kvinojo, sesekljan peteršilj, popral, po okusu solil, premešal.


Ko sta bila fileja pečena, je kvinoto zabelil z maščobo iz ribje ponve, premešal, pečena lososa položil na vrh, ter ponev prenesel k mizi...


...kjer sta z brlogarico poservirala in pokozumirala okusno večerjo.



Ostalo je le malo usedline Mihelčičeve rdečine.


četrtek, 27. oktober 2011

Bambijev srček in jetrca

Plenilec mehkega srca...

Ker je brlogar porabil vso zalogo srnjačine v precej uspešnem prvem poskusu kuhanja bograča na odprtem ognju, se je pretekli vikend spet odpravil na jago. Ker je bilo v letnem načrtu odstrela še nekaj srnjih mladičev, se je na večernjem zalazu odločil upleniti eno izmed dveh mladih srnic, ki sta se, skupaj z mamo, pasle na jasi, katero je začel prekrivati mrak.

Ljubitelj drobovine...


Naslednji večer so bila tako na meniju jetrca in srček. Jetrcam je brlogar odstranil tanko opnasto površnjico in jih, tako kot srce, narezal na rezine.


Olupil in narezal je krompir, ga v loncu prekril z vodo ter solil.


Na drugem gorilcu je v globoki ponvi prepražil čebulo.


Ko je bila čebula prepražena do zlatorjavih odtenkov, jo je s penovko preložil na krožnik, pritisnil na plin, v taisto ponev stresel drobovinaste rezine in jih na močnejšem ognju pražil dokler niso zakrknile.
Tedaj je zopet dodal predpraženo čebulo, stisnil not štiri stroke česna, posipal z majaronom, popral, premešal, zalil z dva deci refoška in še malo pomešal.


Ko je refošk povrel, je spet malo priprl plin ter jetrcam dodal brlogaričino fantastično domačo salso iz primorskih pelatov in čilija...


... premešal in pokuhaval je še pet - deset minut.


Medtem se je skuhal krompir. Brlogar je odlil vodo, kuhanim slanim gomoljem dodal žlico kisle smetane, žlico masla, ter jih pretlačil v pire.


Da je bil rezultat zelo okusen lahko potrdi mati brlogarica, ki je kljub načelnemu stališču, da ne mara drobovine, pridno pospravila svojo porcijo.


Železa sva si ta večer nabrala na zalogo... poleg jetrc sva ga nekaj posrkala tudi iz glažev, katere sva polnila s fletnim istrskim refoškom.


ponedeljek, 17. oktober 2011

Dalmacija Cup 2011

V začetku oktobra se je ata Brlogar s prijatelji jadralci potepal med otoki srednje Dalmacije. Ujeli smo najboljši možen zaključek sezone, sončno vreme, toplo morje. Veter je bil super, Elanka 333 pa je bila tudi ravno pravšnja za piljenje jadralskih spretnosti nadobudne peterice.


Na naše veliko veselje sta se na umetno ribico, ki smo jo vlekli za sabo, ujeli dve palamidi, bližnji sestrični bolj poznanih tune in skuše. Tisti butast galeb, ki je našo vabo prav tako zamenjal za plen, pa se nam ni zdel užiten.

Palamida
Ribici sta nas razveselili v obliki dveh enostavnih, na barki pripravljenih večernih obedov, po katerih smo zadovoljno nazdravljali še dolgo v noč.

Priprava:

Brlogar je ribi odstranil drobovje in ji odrezal glavo ob škržni reži. POZOR: Pri večjih primerkih plamid je treba biti pazljiv in pri čiščenju temeljito odstraniti temnejše tkivo v notranjosti trebušne votline.


Nato je ribo razrezal na konkretne kotletke...


...ki jih je zgolj posolil in pomariniral v oljčnem olju. Popra žal nismo vzeli na barko.


Potem je nalupil in narezal čebulo in česen


Glavo in rep palamide je vrgel v lonec skupaj z dvema manjšima čebulama, nekaj stroki česna in vejicami peteršilja (kar je bilo pač pri roki) in vse skupaj solil.


Zakuril je oba gorilca na majhnem ladijskem štedilniku. V enem piskru se je kuhala ribja osnova, v drugem pa je rumenela sesekljana čebula.


 Ko je bila čebula lepo popražena, ji je dodal paket mešanih morskih sadežev. Ko je izhlapela tekočina, ki so jo izpustili, je dodal riž in sesekljan česen, malo popražil in  zalil z dva deci malvazije. Počakal je da je vince povrelo in nato z zajemalko postopoma dodajal ribje osnove. Nekje na polovici kuhanja je dodajal domačo paradižnikovo omako, trikotnik topljenega sira, deci mleka, začinil z svežim sesekljanim peteršiljem, po okusu dosolil ter počasi dušil dokler ni bila konsistenca ravno prava.



Potem je rižoto odstavil in na olivnem olju na hitro popekel ribje kotlete.


Večerjo smo si postregli zunaj na krovu.


Seveda smo pridno skrbeli, da je riba zaplavala trikrat.