sobota, 29. oktober 2011

Quinoa Salmonidae

In je šla, danes, mimogrede iz službe, mati brlogarica, skok do ribarnice. Izbirala je, izbirala in dobro izbrala - dva čedna, mastna, oranžna, četrtkilska lososova fileja za večerjo.


Medtem, ko se je zvečer sama trudila uspavati minibrlogarico, se je brlogar lotil priprave s proteini in omegami nasičenega obroka.


Odmeril je skodelico kvinoje, jo v skledi oplaknil z obilico mlačne vode, ki se je začela zelo peniti, ko je kvinoja izločala saponine. Potem je zrnje pretresel v cedilo, še malo splaknil pod tekočo vodo, nato pa dal kuhati v dvainpolkratno dozo malo osoljenega kropa za cirka 15 minut... da so postala zrnca želatinasta in prosojna, nakar je lonec odstavil.


Obema filejema je izvlekel nadležne srti, ju nadrgnil z grobo soljo, popral in položil v veliko, dobro segreto ponev. Najprej na kožnato stran.


Medtem je sesekljal čebulo, ostrgal korenček in ga narezal na tanke, tanke kolobarčke.


Čebulo je malo popražil v globoki vokponvi in ji dodal korenje.


Narezinil je bučko, sesekljal tri stroke česna, oboje dodal v ponev, malce solil in z žlico dodajal maščobo, ki sta jo izpuščala fileja na sosednjem ognju.


Ko je bila koža lepo hrustljavo zapečena, ju je obrnil, in pekel še na drugi strani.


V vokponev je bučkam in korenju dodal kuhano kvinojo, sesekljan peteršilj, popral, po okusu solil, premešal.


Ko sta bila fileja pečena, je kvinoto zabelil z maščobo iz ribje ponve, premešal, pečena lososa položil na vrh, ter ponev prenesel k mizi...


...kjer sta z brlogarico poservirala in pokozumirala okusno večerjo.



Ostalo je le malo usedline Mihelčičeve rdečine.


četrtek, 27. oktober 2011

Bambijev srček in jetrca

Plenilec mehkega srca...

Ker je brlogar porabil vso zalogo srnjačine v precej uspešnem prvem poskusu kuhanja bograča na odprtem ognju, se je pretekli vikend spet odpravil na jago. Ker je bilo v letnem načrtu odstrela še nekaj srnjih mladičev, se je na večernjem zalazu odločil upleniti eno izmed dveh mladih srnic, ki sta se, skupaj z mamo, pasle na jasi, katero je začel prekrivati mrak.

Ljubitelj drobovine...


Naslednji večer so bila tako na meniju jetrca in srček. Jetrcam je brlogar odstranil tanko opnasto površnjico in jih, tako kot srce, narezal na rezine.


Olupil in narezal je krompir, ga v loncu prekril z vodo ter solil.


Na drugem gorilcu je v globoki ponvi prepražil čebulo.


Ko je bila čebula prepražena do zlatorjavih odtenkov, jo je s penovko preložil na krožnik, pritisnil na plin, v taisto ponev stresel drobovinaste rezine in jih na močnejšem ognju pražil dokler niso zakrknile.
Tedaj je zopet dodal predpraženo čebulo, stisnil not štiri stroke česna, posipal z majaronom, popral, premešal, zalil z dva deci refoška in še malo pomešal.


Ko je refošk povrel, je spet malo priprl plin ter jetrcam dodal brlogaričino fantastično domačo salso iz primorskih pelatov in čilija...


... premešal in pokuhaval je še pet - deset minut.


Medtem se je skuhal krompir. Brlogar je odlil vodo, kuhanim slanim gomoljem dodal žlico kisle smetane, žlico masla, ter jih pretlačil v pire.


Da je bil rezultat zelo okusen lahko potrdi mati brlogarica, ki je kljub načelnemu stališču, da ne mara drobovine, pridno pospravila svojo porcijo.


Železa sva si ta večer nabrala na zalogo... poleg jetrc sva ga nekaj posrkala tudi iz glažev, katere sva polnila s fletnim istrskim refoškom.


ponedeljek, 17. oktober 2011

Dalmacija Cup 2011

V začetku oktobra se je ata Brlogar s prijatelji jadralci potepal med otoki srednje Dalmacije. Ujeli smo najboljši možen zaključek sezone, sončno vreme, toplo morje. Veter je bil super, Elanka 333 pa je bila tudi ravno pravšnja za piljenje jadralskih spretnosti nadobudne peterice.


Na naše veliko veselje sta se na umetno ribico, ki smo jo vlekli za sabo, ujeli dve palamidi, bližnji sestrični bolj poznanih tune in skuše. Tisti butast galeb, ki je našo vabo prav tako zamenjal za plen, pa se nam ni zdel užiten.

Palamida
Ribici sta nas razveselili v obliki dveh enostavnih, na barki pripravljenih večernih obedov, po katerih smo zadovoljno nazdravljali še dolgo v noč.

Priprava:

Brlogar je ribi odstranil drobovje in ji odrezal glavo ob škržni reži. POZOR: Pri večjih primerkih plamid je treba biti pazljiv in pri čiščenju temeljito odstraniti temnejše tkivo v notranjosti trebušne votline.


Nato je ribo razrezal na konkretne kotletke...


...ki jih je zgolj posolil in pomariniral v oljčnem olju. Popra žal nismo vzeli na barko.


Potem je nalupil in narezal čebulo in česen


Glavo in rep palamide je vrgel v lonec skupaj z dvema manjšima čebulama, nekaj stroki česna in vejicami peteršilja (kar je bilo pač pri roki) in vse skupaj solil.


Zakuril je oba gorilca na majhnem ladijskem štedilniku. V enem piskru se je kuhala ribja osnova, v drugem pa je rumenela sesekljana čebula.


 Ko je bila čebula lepo popražena, ji je dodal paket mešanih morskih sadežev. Ko je izhlapela tekočina, ki so jo izpustili, je dodal riž in sesekljan česen, malo popražil in  zalil z dva deci malvazije. Počakal je da je vince povrelo in nato z zajemalko postopoma dodajal ribje osnove. Nekje na polovici kuhanja je dodajal domačo paradižnikovo omako, trikotnik topljenega sira, deci mleka, začinil z svežim sesekljanim peteršiljem, po okusu dosolil ter počasi dušil dokler ni bila konsistenca ravno prava.



Potem je rižoto odstavil in na olivnem olju na hitro popekel ribje kotlete.


Večerjo smo si postregli zunaj na krovu.


Seveda smo pridno skrbeli, da je riba zaplavala trikrat.