torek, 23. oktober 2012

Ata brlogar teka teka in se kotali, pito s hruškami nabadati hiti….


Ustvarjalni četrtek, bi lahko rekli dnevu, ki je bil eden redkih ko smo bili ob petih vsi doma. Zato sem se odločila da ustrežem prošnjam ata brlogarja za pito.
Kreativne misli so šibale po glavi in hitro je bilo narejeno krhko testo, ki ga vedno delam po receptu THE pie godess sestre Vandeline in se mi zaenkrat še ni izneverilo. Gre pa približno takole (za pito nikoli ne tehtam sestavin ampak delam po filingu):
  • 200 gramov masla sobne temperature, če v bloku še ne kurijo
  • Sladkor in moka po občutku(moke cca. 250-300g, sladkorja pa tretjino količine moke))
  • En rumenjak in eno celo jajce
  • Pol pecilnega praška (najbrž bi šlo tudi brez)
  • Ena žlica kisle smetane

Maslo, moko, pecilni in sladkor zmešamo z rokami da pridejo ven bolj suhe drobtine, nato dodamo razžvrkljana jajca z smetano in vse skupaj zgnetemo v lepo kepo, ki se ne lepi na roke (v tej fazi je ponavadi potrebno dodati še nekaj moke). Kepo zavijemo v alufolijo in postavimo za vsaj pol ure v hladilnik.
V tem primeru sem za dno porabila celo testo, ker sem želela, da bi bilo bolj debelo, drugače pa ga tretjino vzamem stran, za mrežo po vrhu.
Drugi korak so bile  hruške. Lepo sem jih olupila in narezala na kockice, ter hop v lonec z njimi. Približno kilogramu hrušk sem nato dodala tri zvrhane žlice medu in žlico sladkorja (pa bi bil najbrž dovolj samo med, ker je bila zmes na koncu zelo sladka). Ko so bile hruške že lepo podušene sem dodala tri pesti nasekljanih orehov in pest rozin (ki sicer niso vsem všeč, ampak meni se zdi, da piti dodajo en tak romantično nostalgični pridih.) Idealno bi bilo če bi rozine prej malo namočila v rum, pa se nisem spomnila, ampak naslednjič jih definitivno bom. Mešanico sem na zmernem ognju dušila cca 10 minut, da so bile hruške še čvrste (če bi šlo za kakšno bolj kašasto sorto, bi bil ta čas skrajšan za polovico ali celo več). Potem sem pustila vse skupaj v pokriti posodi, da so se okusi pomešali cca 10 minut. Mlačno mešanico sem nadevala na testo in vse skupaj dala v pečico za cca pol ure.

Medtem ko se je zadeva pekla sem zmiksala tri beljake in 4-5 žlic sladkorja v prahu v gost sneg. Ko je bila pita že pečena sem jo vzela ven, nanjo namazala sneg in pečico nahajcala na 250 stopinj, funkcija ventilacija žar. V tem trenutku pite ne smemo spustiti izpred oči, ker se zadeva lahko v sekundi zažge, zato sem pečico po cca pol minute (ko je beljakova zmes začela postajati rjava) odprla in ugasnila, pustila sem samo ventilator in jo pustila že 15 minut na toplem.
Vsi degustatorji so potrdili, da je eksperiment uspel, pita bo sigurno doživela reprizo, mogoče s popravkom ali dvema J

Ni komentarjev:

Objava komentarja