Tudi letos smo prišli sem otovorjeni predvsem z živili in vinom... ker smo v družbi nam podobnih, torej venomer malce žejnih ljubiteljev dobre hrane, ki konkreten del dneva namenijo debati o naslednjem obroku.
Prvi dan smo se tako za kosilo preborili čez krasno pljučno na žaru, danes pa so bili uničenju namenjeni čevapčiči, za katere je maso zmešal mojster mesar iz fužinskega mečkatorja na Brodarju.
Ker smo morali najprej nahraniti najbolj lačno med nami, minibrlogarico, se je fotr za začetek loti priprave bučkine omake (Letos so bučke osrednja tema počitniških kulinaričnih eksperimentov, saj smo jih pripeljali cirka pol tone, in jih vkomponiramo skoraj v vsak obrok).
Fotr je nalupil nekaj manjših čebulic (potrganih predčasno, ker so na brlogarjevem vrtu kljubovale debelitvi).
Čebulice je na drobno narezal, in jih dal pražit na olivno olje, v posodo na vročega končarja, postavljenega na delovni pult zunanje kuhinje.
Potem sesekljal še šest strokov kitajskega česna, olupil konkretno veliko bučko, ji odstranil semena, narezal na primerne kose in jo na lesenem ribežnu naribal na fine tanke rezine.
Sesekljan česen je dodal čebuli, in ko je zadišal dodal še bučko. Malo je solil in popral in pobrizgal z olivcem. Dodal je še malo sesekljanega peteršilja, origana in timijana, premešal in počasi tenstal.
Nekaj minut pred koncem je stresel v lonec še vsebino lončka kisle smetane in dobro premešal.
Mati je med tem skuhala bulgur, narezala papriko in paradižnik, malo čebule, sesekljala štiri stroke česna in malo začimb ter vseskupaj premešala. Solila je in poprala, dodala malo olivnega olja in vmešala še brlogarjevo omako iz bučk.
Žarmojster s partizanskim imenom Dane (tako ga je poimenovala minibrlogarica) je med tem zahajcal žar in na njem z veliko mero občutka spekel čevape do popolnosti.
Lačna družba je namenila komplimente glavnima akterjema, Brlogarici in žarmojstru Danetu.
Med jedjo je stekla debata o tem, kaj dobrega se bo znašlo na mizi jutrišnji dan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar