Rebrca enoletne jelenjadi v ragujastem paprikašu

Fotr Brlogar se še kako dobro zaveda vaše zagate, dragi čitalci, ko najdete v zamrzovalniku veeeelik kos lepih mesnatih rebrc jelenjega teleta in ne veste, na kakšen način bi jih najhitreje in najenostavneje pripravili... šment, godlja pa taka!

Lahko bi jih, na primer, izkoščičili, solili, poprali, premazali z zeliščno-zelenjavno-maslenim nadevom, zvili v rolado in zelo počasi pekli v pečici... ja to bi vsekakor lahko storili. Lahko bi jih zrezali, zmarinirali in spekli zunaj na ogljenem žaru, oja, tudi to bi nedvomno izredno prijetno dišalo. 

Obiskovalci brloga ste pri tako sitnih dilemah vsekakor v prednosti, saj ste na teh straneh gotovo naleteli na marsikatero uporabno kulinarično inspiracijo. In tudi tokrat vas fotr ne namerava pustiti na cedilu in vas kani iz zagate rešiti z opisom sledečega postopka priprave preproste, a okusne kombinacije raguja in paprikaša.

PRIPRAVA:

Fotr je na drobno zrezal dve konkretni čebuli pasme srebrnjak in ju dal pražiti v veliko, globoko ponev, na dve žlici staljene svinjske masti.

Potem je razprostrl harmoniko in rebrca narezal na posamezne kose. V veliki skledi jih je malce solil, popral, orenk potresel z majaronom ter obrizgal z olivcem.

Med tem ko so se rebrca dišavila, je mešal čebulo do rjave prepraženosti, nakar jih je dodal v ponev.

Rebrca je tenstal v čebuli in večkrat premešal, da so se z vseh stani enakomerno obarvala. Potem jih je potresel z dvema žličkama mlete paprike in dodal na kolobarje narezan korenček ter kaka dva ducata zmrznjenih češnjevcev, ki jih je takisto našel v skrinji. Dodal je še žličko paradižnikovega koncentrata,  s stiskačem stisnil še štiri stroke česna, popral, pomešal, pokril s pokrovko in pridušil plamen na minimalca, da se je vse skupaj med rahlim brbotom čisto počasi dušilo.

Po kakih desetih minutah dušenja je zalil z decilitrom cvička in dvema decilitroma domače paradižnikove salse. Na čisto majhne kockice je zrezal dva čisto majhna krompirčka in jih dodal v ponev, tretjega pa je v jed kar naribal, da se bo do konca kuhe razpustil in na koncu poskrbel za ustrezno gostljato konsistenco.

Po nadaljnjem tričetrt-urnem brbotanju je dodal piksno kuhanega graha (svež na vrtu namreč šele cveti). Premešal, poskusil, malce dosolil, dolil še malo tekočine in spet pustil še za slabo uro.

Po slabih dveh urah počasnega kuhanja se je meso že lepo omehčalo in je kar samo lezlo s kosti... Takrat je  dodal pest nasekljanega peteršilja in pokril še za zadnjih deset minut.

To pa je bilo ravno prav časa za hitro pripravo polente, ki jo je vročo posul z naribanim parmezanom.

Rebrasti paprikaš je starima dvema postregel s polento...

...mali minibrlogarici pa je šel naslednji dan, pogret, še posebej  v slast z njej tako ljubimi makarončki.

Torej, spoštovani bralec, če si, tako kot fotr, lovec, potem že odštevaš tedne, ko se bo sezona jelenjadi odprla. Če nisi in si napadalnega jelenčka potolkel v samoobrambi, ko te je presenetil med gobarjenjem ali joggingom, pa imaš sedaj prav tako okusno idejo, kaj boš napravil z mesom.

Do naslednjič;

Fotr

Piščančje krače s pivom - improviziran "Coq a'la biere"

Če vprašate fotra Brlogarja kateri je njegov najljubši del piščetine, bo odgovoril, da najraje obira hrbtno rebrne dele. Od bolj mesnatih kosov pa so na prvem mestu absolutno krače. Piščejedcev, ki prisegajo zgolj na pusto, belo meso letalnih prsnih mišic, nikoli ni jemal preveč resno.

Okus se namreč skriva  v mehkejšem, sočnejšem, temnejšem mesu. In, kakopak, v drobovini. A o tej kdaj drugič. Tisti dan smo torej kupili kračke.

Piščanec in marinada... sta nekako tako kot... pica in sir. Lahko se odločiš, da ga ne dodaš, a to ni glih to.

Po nekajkratnem eksperimentiranju se med bistvenimi sestavinami brlogarjeve piščančje marinade najpogosteje uporabijo: olivno olje, limonin sok, sojina omaka, mleta paprika, timijan, poper, strt česen, včasih še žlička dijonske gorčice. Tokrat zadnje ni dodal.

Brlogar je krače pustil v marinadi kako uro, nakar jih je še dosolil, zatem pa polagal v globoko ponev na segreto olje, ter jih dobro popekel z vseh strani. Perutnina kuharju ne zameri njegovega zbadanja, fotr se je celo potrudil in krače med obračanjem nekajkrat prebodel prav do kosti, da so se kasneje v pečici lepše prepekle.

Ko so bili kosi od zunaj lepo svetlo rjavo zapečeni, je dodal na kolobarje narezan mlad por in počakal, da se je med mešanjem malo prepražil

Takrat je kose zalil s pivom, da so bili potukani nekje do polovice.

Takrat je ponev (s kovinskim ročajem!) vtaknil v pečico predogreto na kakih 190 stopinj in pekel kakšne pol do tričetrt ure. Med peko je ponev dvakrat vzel iz pečice in krače obrnil, da so bile enakomerneje zapečene.

Med tem se je na štedilniku kuhala kvinoja za prilogo.

Ko so bile krače pečene, je vzel ponev iz pečice in jo postavil na debelo leseno desko. V drugi ponvi je na oljčnem olju popražil polovico sesekljane čebule in nakockano bučko. Med praženjem je zalil z zajemalko pivsko-piščančje porove omake. Ko so se kosi bučk zmehčali, je v ponev dodal odcejeno kuhano kvinojo in dobro premešal. Po okusu je popral in solil.

Pečene krače je postregel z bučkasto kvinojo in porovo omako.

Kosilo je bilo še posebej po godu najmlajši ljubiteljici bedrc, ki se je na moč zadovoljno muzala.

Do naslednjič;
Fotr

Jelenčkova križna pečenka

Bohdej čitalec;

Spet je prišel čas,  da spečemo kaj divjega, mar ne :)

Pred kakšnimi dvemi dnevi je Brlogar vzel v roke čeden kos spodnjega, križnega dela hrbta enoletnega teleta jelenjadi in ga vtaknil v oljno marinado s svežimi zelišči in nekaj brinovimi jagodami.

Danes ga je vzel iz pace.

Sezona svežih zelišč: origano, timijan, majaron ter cvetoči žajbelj

V možnarju strta mešanica čilija in koriandra

Najprej ga je otrl v papirnato brisačo, z nožem naredil vanj nekaj zarez, ter ga dodobra nadrgnil z grobo soljo ter v možnarju strto mešanico čilija in koriandrovih semen.

V globoki ponvi je segrel olje in ga aromatiziral in okarakteriziral z nekajminutnim praženjem parih strokov česna, katere je pobral iz posode še preden bi utegnili zagreniti.

Nato je v ponvi z vseh strani opekel še pečenko.

Ko je bilo meso z vseh strani popečeno, ga je po vrhu premazal z medom...

...potresel s sesekljanimi svežimi zelišči (majaron, timijan origano in !! žajbelj), popral, ter v meso zapičil termometer. Pečenko je zalil z dvema decilitroma refoška in približno enako količino vode. V ponev je dodal še prepolovljeno čebulo. Ponev je vtaknil v pečico, nakurjeno na dobrih 160 stopinj, podkrepljenih z ventilacijo.

Med tem, ko se je meso peklo, je opral in narezal mlad krompir, ga dobro solil, na rahlo potresel z mleto sladko papriko, dodal nekaj strtih strokov česna, dobro pobrizgal z oljčnim oljem in premešal.

Pečenko je med pečenjem nekajkrat polil z refoškovo omako. Po kaki urici pečenja je vzel pečenko iz pečice, temperaturo povečal na 200 stopinj in dal vanjo peči krompir.

Pečenko je dal na krožnik jo celo prekril z aluminijasto folijo in pustil počivat.

Ponev, v kateri se je pekla pečenka je pristavil na majhen ogenj štedilnika, v refoškovo omako dodal dve žlici masla in nekaj žajbljevih listov, dobro ostrgal stranice in dno...

...ter med mešanjem zreduciral do primerne gostote in fantastičnega, zgoščenega okusa.

Med tem se je spekel tudi krompir.

Brlogar je narezal pečenko ter jo postregel s pečenim krompirčkom in gosto vinsko-žajbljevo omako.

Priporočam :)
Dober tek do naslednjič!

Gumbarjev cvrček s klobaso, korenčkom in bučkami

Živel prvi maj, praznik dela in prvi dan lovne sezone na srnjad.

Boginja lova, Diana, je očitno začutila Brlogarjevo strast in mu v čisto prvem zalazu, v zarji in svežini najbolj ranih ur čisto prvega jutra sezone poslala pred cev enoletnika, srnjačka gumbarja, podpovprečne rasti in telesne teže, kar je pomenilo praktično popoln gojitven odstrel. Lepšega uvoda sezone si lovec ne more želeti.

Naslednji dan sva z minibrlogarico pripravila kulinarično impro-variacijo na temo lovski cvrček - torej srček in jetrca mlade živali.

srce in jetrca

 Priprava:

Brlogar je sesekljal eno čebulo in na koščke narezal še nekaj rezin domače prekajene klobase.

Oboje je stresel na segreto oljčno olje v primerno globoko ponev in pražil na zmerni temperaturi. V trenutku je čudovito zadišalo. Prekajena klobasa je dala čebuli dušo.

V ponev je dodal pražiti še polovico zrezanega korenčka in še malce zmanjšal temperaturo.

Med tem, ko so se korenček, čebula in klobasa počasi tenstali, se je lotil drobovine. Najprej je na tanke šnite narezal srček in ga dodal v ponev skupaj s štirimi sesekljanimi stroki česna.

Jetrcam je odstranil površinsko opno, jih prav tako narezal na manjše rezine, jih dodal v ponev in povečal temperaturo, da je zacvrčalo. Začinil je z majaronom (s tem ni šparal), malo popral ter med mešanjem pražil, da so se vsa jetrca lepo obarvala in je tekočina pohlapela.

 

Drobovino je zalil z decilitrom domačega cvička, da je zacvrčalo še drugič, počakal, da je tudi vino izhlapelo in spet zmanjšal ogenj na minimum.

Nato je v ponev dodal še polovico na tanke rezine narezane bučke in jogurtov lonček domačih pelatov z baziliko, premešal, ponev pokril s pokrovko in jed počasi, na zmernem ognju pokuhaval še kakih 15 minut.

Solil je na koncu, ko je bila jed kuhana, da so ostala jetrca lepo mehka.

Minibrlogarica si je za prilogo zaželela krompirjev pire.

Z očkom sta se spravila k čudovito dišeči košti, ko je mala s polnimi usti vprašala: "Očka, saj boš še kdaj ustrelil kakšno srnico, ane?"

Bom, Rozi, veš da bom. Samo v vrtcu ti tega ni treba preveč omenjat. :)

VokPišče za miniBrlogarico

"Tole bi glodala..." je prijavila miniB, pritisnjena ob steklo mesarjeve vitrine, da je pustila sled malega noska v meglenem dihu tople sape na šipi.  Mehkosrčni mesar se je zasmejal... A perutničke boš glodala? "Aha, tole bi".  Prstek je pritiskal na steklo zraven posodice piščančjih okončin.

No, pa dajva. Fotr je vzel par perutničk za malega glodalca in še polovico prsnega fileja za povrh. Še eno svežo papriko. Za ostalimi sestavinami bova pobrskala po domačem hladilniku.

Doma se je fotr odločil, da bo zahajcal starega litoželezca in pišče pripravil z nekaj malega vzhodnjaškega pridiha.

Priprava:

Fotr je posedel malo nadobudno svetovalko/pomočnico na kuhinjski pult in začel:

Perutničke je prerezal na polovico pri  sklepu, torej ločil nadlahtni in podlahtni del. Tudi file je razrezal na manjše kose. Meso je dal v plastično skledo, rahlo potresel s curryjevim prahom, mleto papriko, ščepcem timijana. Pobrizgal z oljčnim oljem, malce sojine omake in limoninim sokom. Čisto malo dosolil (ker je sol že v sojini) in popral. Pustil je, da se nekaj minut marinira.

Medtem je v drugi skledi, med večkratnim menjanjem vode, temeljito spral skodelo riža, da na koncu voda skoraj ni bila več motna. Če želite riž skuhati "chineese style", potem google svetuje, da ga, tako opranega, stresete v dvoinpolkratno količino hladne vode, pristavite na ogenj, počakate, da zavre, na rahlem ognju pokuhavate 8 - 10 minut, ugasnete ogenj in pustite pokrit riž na istem mestu še 15-20 minut.

Bo kar držalo.

Na trojni gorilec je postavil vok, ga obrizgal z oljem in počakal, da se razgreje do primerne vročine. Medtem  je narezal še zelenjavo... čebulo, korenček, bučko in papriko. 

Našnitana zelenjava

Na (zelo!) vročo maščobo olja v voku je dal najprej cvrčat kose perutničk, direkt iz marinade. Perutničke je večkrat obrnil, da so se temeljito, do zlatorjave hrustljavosti prepekle z vseh strani. Potem je dodal še koščke mariniranega fileja. 

Ko je bilo vso meso z vseh strani prepečeno, je dodal korenček in čebulo, ki je v minuti posteklenela, nato je dodal še bučko, papriko, sesekljan strok česna in malce solil. Jed je bila gotova po dveh - treh minutah pomešavanja z leseno letvico. 

MiniBrlogarica je pridno glodala, pa tudi tastaradva sta bila zadovoljna z vok-izidom in kosilom.

Dober tek;

Iz arhiva - Srnjetina s kitajsko zelenjavo in rižem.

So obdobja, ko se dogaja toooliko stvari, da človeku enostavno zmanjka časa za objavljanje v brlogu.

K sreči nam pametni telefončki v najrazličnejše oblake shranjujejo miljavžent in eno fotko, in namesto lenih in razvajenih sivih celic ohranjajo spomine na (ne)davne kuharske poskuse.

Ker Brlogar v čufte, o katerih je pisaril nazadnje, ni zmlel cele marinirane plečke, je preostalo srnjetino porabil naslednji dan za ultraenostavno orientalsko reč iz voka.

Kot se da razbrat iz spodnje fotke, je narezal srnino meso na kocke, in enako je naredil s čebulo.

Skoraj ziher sem, da je zmečkal in sesekljal tudi par strokov česna.

Na  ogenj je pristavil vok-ponev, dodal olivca, zahajzal in v dveh minutah porjavil koščke mesa. Potem je dodal čebulo in malo premešal. Ker bo reč snedel sam, je sesekljal še en čili (da  bo orenk hajcig) in dodal v ponev skupaj s česnom..

Nato je dodal dve pesti zmrzjene kitajske mešanice (iz hoferja nemara?), v kateri je vse sorte od kalčkov, stročjega fižola, pora, korenčka... do črnega fungusa in še enih lušnih oranžnih gobic..

divjačina in "kitajska" mešanica v voku

Potem (!!) je zadevo obrizgal s sojino omako (je orenk dovolj slana, da ni treba dodatno solit). Je pa treba nujno poprat, se razume. Priporočam tisto pisano mešanco treh sort poprov. Brlogarski poprni mličnek je vedno napolnjen le s tem.

Orientalska rižota z divjačinskim mesom

Ko je bila zelenjava "na zob" je zadevo odstavil, vmešal še malo kuhanega riža ter si postregel.

Stavil bi, da je za vse skupaj porabil maximalno 10 - 15 minut.

Se splača probat.

Divjačinski Impro-Čufti

V teh dneh, ko so mediji polni škandalov o prisotnosti konjskega mesa sumljivega (beri dirkaškega) porekla, v praktično vseh izdelkih od lazanje do sladoleda, si lahko lovec reče le eno: jaz vsaj vem kaj jem!

Oni dan je fotr olajšal zamrzovalnik za prednjo srnino nogo (plečko) v enem kosu. Meso se je odtajalo v pomivalnem koritu in je bilo naslednji dan pripravno za izkoščičenje in mariniranje z olivnim oljem, brizgom sojine omake in limoninega soka, rdečo čebulo in mešanico divjačinskih zelišč.

Za današnje poznopopoldansko kosilo je vzel brlogar del mesa iz hladinika in tuhtal kaj bi scopral.  Ker je minibrlogarica velika ljubiteljica pire krompirja, je sklenil poleg pripraviti še enostavne mesne kroglice v omaki.

Recept si je izmišljeval sproti.

Torej:

Česen, čebula, koriandrova semena

Brlogar je olupil in nakockal rdečo čebulo, jo dal v multipraktik ter dodal še štiri stroke česna in malo koriandrovih semen.

Zavrtel je gumb, da so visoki obrati rezil naredili svoje.

Priprava na sekljanje

 Potem je dodal zrezano srnje meso in dve celi jajci (brez lupin, kenede) in za kratek čas zarolal mašino. Nato je dodal pest krušnih drobtin, timijan, malce naribanega muškatnega oreščka, solil popral .. in ponovno vključil stroj, da se sestavine vmešajo v maso. Med mešanjem je dodal še žličko dve drobtin do primerne gostote.

Dodajanje drobtin in začimb v mešanico za čufte

 Ko je bila masa narejena, jo je poskusil in dodal soli po okusu. Iz mase je oblikoval kroglice velikosti grintavih marelic in jih odlagal na krožnik.

Na štedilnik je pristavil lonec s štirimi narezanimi krompirji, prelitimi z osoljeno vodo, ter jih dal kuhat za pire.

Na drugo gorišče pa je dal večjo ponev, jo naoljil z olivcem, ga razhajcal in na njem lepo z vseh strani popekel mesne kroglice, in jih pustil, da so se kakih pet minut cmarile še pod pokrovko.

Mesne kroglice v vroči ponvi

 Ko so se čufti spekli, jih je pobral iz posode na krožnik ter jih prekril z alu folijo. V ponev pa je dodal še brizg olja in sesekljano manjšo čebulo. Ko je bila čebula lepo zlato prepražena, je v ponev zlil še četrtliterski kozarec domače paradižnikove omake z baziliko. Začinil je z drobljenjem sušenega origana, soljo in poprom. Omaka se je brbotajoče pokuhavala kakih pet minut, potem pa je vanjo vrnil pečene kroglice in odstavil.

Čufti v omaki

Med tem se je primerno razkuhal tudi krompir. Odlil je odvečno vodo, dodal dve žlici masla in malce mleka da se je naredil lepo kremast pire.

Mesne kroglice z omako in pirejem

Srnine čufte smo snedli s pirejem in jih pospremili z malo rukolaste solate. Z izjemo male minibrlogarice, ki se ob omembi solate zgolj grdo namrdne.

Zanimiva in enostavna variacija uporabe srnjetine še za kaj drugega kot golaž :)

Dober tek do naslednjič;