Rebrca enoletne jelenjadi v ragujastem paprikašu

Fotr Brlogar se še kako dobro zaveda vaše zagate, dragi čitalci, ko najdete v zamrzovalniku veeeelik kos lepih mesnatih rebrc jelenjega teleta in ne veste, na kakšen način bi jih najhitreje in najenostavneje pripravili... šment, godlja pa taka!

Lahko bi jih, na primer, izkoščičili, solili, poprali, premazali z zeliščno-zelenjavno-maslenim nadevom, zvili v rolado in zelo počasi pekli v pečici... ja to bi vsekakor lahko storili. Lahko bi jih zrezali, zmarinirali in spekli zunaj na ogljenem žaru, oja, tudi to bi nedvomno izredno prijetno dišalo. 

Obiskovalci brloga ste pri tako sitnih dilemah vsekakor v prednosti, saj ste na teh straneh gotovo naleteli na marsikatero uporabno kulinarično inspiracijo. In tudi tokrat vas fotr ne namerava pustiti na cedilu in vas kani iz zagate rešiti z opisom sledečega postopka priprave preproste, a okusne kombinacije raguja in paprikaša.

PRIPRAVA:

Fotr je na drobno zrezal dve konkretni čebuli pasme srebrnjak in ju dal pražiti v veliko, globoko ponev, na dve žlici staljene svinjske masti.

Potem je razprostrl harmoniko in rebrca narezal na posamezne kose. V veliki skledi jih je malce solil, popral, orenk potresel z majaronom ter obrizgal z olivcem.

Med tem ko so se rebrca dišavila, je mešal čebulo do rjave prepraženosti, nakar jih je dodal v ponev.

Rebrca je tenstal v čebuli in večkrat premešal, da so se z vseh stani enakomerno obarvala. Potem jih je potresel z dvema žličkama mlete paprike in dodal na kolobarje narezan korenček ter kaka dva ducata zmrznjenih češnjevcev, ki jih je takisto našel v skrinji. Dodal je še žličko paradižnikovega koncentrata,  s stiskačem stisnil še štiri stroke česna, popral, pomešal, pokril s pokrovko in pridušil plamen na minimalca, da se je vse skupaj med rahlim brbotom čisto počasi dušilo.

Po kakih desetih minutah dušenja je zalil z decilitrom cvička in dvema decilitroma domače paradižnikove salse. Na čisto majhne kockice je zrezal dva čisto majhna krompirčka in jih dodal v ponev, tretjega pa je v jed kar naribal, da se bo do konca kuhe razpustil in na koncu poskrbel za ustrezno gostljato konsistenco.

Po nadaljnjem tričetrt-urnem brbotanju je dodal piksno kuhanega graha (svež na vrtu namreč šele cveti). Premešal, poskusil, malce dosolil, dolil še malo tekočine in spet pustil še za slabo uro.

Po slabih dveh urah počasnega kuhanja se je meso že lepo omehčalo in je kar samo lezlo s kosti... Takrat je  dodal pest nasekljanega peteršilja in pokril še za zadnjih deset minut.

To pa je bilo ravno prav časa za hitro pripravo polente, ki jo je vročo posul z naribanim parmezanom.

Rebrasti paprikaš je starima dvema postregel s polento...

...mali minibrlogarici pa je šel naslednji dan, pogret, še posebej  v slast z njej tako ljubimi makarončki.

Torej, spoštovani bralec, če si, tako kot fotr, lovec, potem že odštevaš tedne, ko se bo sezona jelenjadi odprla. Če nisi in si napadalnega jelenčka potolkel v samoobrambi, ko te je presenetil med gobarjenjem ali joggingom, pa imaš sedaj prav tako okusno idejo, kaj boš napravil z mesom.

Do naslednjič;

Fotr

Jelenčkova križna pečenka

Bohdej čitalec;

Spet je prišel čas,  da spečemo kaj divjega, mar ne :)

Pred kakšnimi dvemi dnevi je Brlogar vzel v roke čeden kos spodnjega, križnega dela hrbta enoletnega teleta jelenjadi in ga vtaknil v oljno marinado s svežimi zelišči in nekaj brinovimi jagodami.

Danes ga je vzel iz pace.

Sezona svežih zelišč: origano, timijan, majaron ter cvetoči žajbelj

V možnarju strta mešanica čilija in koriandra

Najprej ga je otrl v papirnato brisačo, z nožem naredil vanj nekaj zarez, ter ga dodobra nadrgnil z grobo soljo ter v možnarju strto mešanico čilija in koriandrovih semen.

V globoki ponvi je segrel olje in ga aromatiziral in okarakteriziral z nekajminutnim praženjem parih strokov česna, katere je pobral iz posode še preden bi utegnili zagreniti.

Nato je v ponvi z vseh strani opekel še pečenko.

Ko je bilo meso z vseh strani popečeno, ga je po vrhu premazal z medom...

...potresel s sesekljanimi svežimi zelišči (majaron, timijan origano in !! žajbelj), popral, ter v meso zapičil termometer. Pečenko je zalil z dvema decilitroma refoška in približno enako količino vode. V ponev je dodal še prepolovljeno čebulo. Ponev je vtaknil v pečico, nakurjeno na dobrih 160 stopinj, podkrepljenih z ventilacijo.

Med tem, ko se je meso peklo, je opral in narezal mlad krompir, ga dobro solil, na rahlo potresel z mleto sladko papriko, dodal nekaj strtih strokov česna, dobro pobrizgal z oljčnim oljem in premešal.

Pečenko je med pečenjem nekajkrat polil z refoškovo omako. Po kaki urici pečenja je vzel pečenko iz pečice, temperaturo povečal na 200 stopinj in dal vanjo peči krompir.

Pečenko je dal na krožnik jo celo prekril z aluminijasto folijo in pustil počivat.

Ponev, v kateri se je pekla pečenka je pristavil na majhen ogenj štedilnika, v refoškovo omako dodal dve žlici masla in nekaj žajbljevih listov, dobro ostrgal stranice in dno...

...ter med mešanjem zreduciral do primerne gostote in fantastičnega, zgoščenega okusa.

Med tem se je spekel tudi krompir.

Brlogar je narezal pečenko ter jo postregel s pečenim krompirčkom in gosto vinsko-žajbljevo omako.

Priporočam :)
Dober tek do naslednjič!

Tatarski biftek po Brlogarjevo

Kot se je dalo razbrati iz pretekle objave, je fotr na božični dan dopoldan na hitro zmešal divjačinski tatarc.

Mehak, prhek košček jelenčkovega podrebrnega fileja je bil po enodnevni oljni kopeli tako mehak, da bi ga lahko malodane namazal na kruh kar tako, brez nadaljnje obdelave. Bil je ravno prav velik, da je zadostoval za pripravo tatarca za dve osebi. Glih prav za fotra in mati torej, saj minibrlogarice (še) ne hranimo z surovim mesom :)

Fotr je torej vzel meso iz olja in ga s kuhinjsko mesarico najprej narezal na rezine, podobne kot jih je rezal prejšnji večer za carpaccio. Potem pa je vse skupaj sekljal po dolgem in po čez, ravno toliko, da so bili koščki primerno majhni.

Meso je dal v skledico in dodal polovičko majhne čebulice, sesekljane kar se da na drobno. Potem je vzel dva inčunova fileja, manjšo kislo kumarico, žlico kaper iz slanice, ter jih zrezal na majhne koščke.

Koščke kaper, kumarice in slanikov je skupaj z dvema strokoma česna pretlačil skozi stiskač za česen v posodo k mesu.

Dodal je še žličko dijonske (!) gorčice ter začinil s soljo, poprom in mletim čilijem. Drugih začimb namenoma ni dodal, saj je hotel, da tatarc obdrži pristen, svež okus po mesu.

V skledico je dolil še cca dve žlici oljčnega olja, pol žlice viskija, dobro premešal, poskusil, dodal popra in soli po okusu ter še špric, dva olivca za idealno konstitucijo.

Tatarc je še enkrat premešal, oblikoval v kepo, pokril s folijo in dal v hladilnik za nekaj ur, da se okusi povežejo in poenotijo.

Za večerjo sta z Brlogarico predla od ugodja, ko sta ga na debelo mazala na vroč popečen kruh z maslom. Poleg sta si postregla še malo rukoline solate in glaž vina.

Če vprašate zgoraj omenjena, si tale zasluži nagrado za tatarski biftek leta 2012!

Do naslednjič;

Brlogar