Jagnječja rebra

Bohdej čitalec!

Vsak kos mesa je za porabit, je dejal fotr, ko je iz zamrzovalnika vzel kos jagnječih rebrc, tistega, manj uglednega podaljška tako  cenjenih in okusnih zarebrnic. Toda z nekaj priprave se lahko tudi takale rebrca spremenijo v nekolikanj eksotično kosilo.

Brlogar je najprej narezal rebrca, jih dal v plastično skledo in nasolil z grobo piransko soljo.

Za orientalski pridih je potrebna utrezna marinada... zato je fotr vkup spravil začimbe....

V segreti ponvi je kake tri minute pražil semena janeža, koriandra in cel poper...

... in jih nato strl v možarju. Mimogrede, tako prepražene začimbe ne le, da imajo močnejšo aromo, ampak se tudi zdrobijo v veliko finejši dehteči prah. Nato je strte začimbe stresel v skledico, kamor je dodal še tri ali štiri stroke strtega česna malce suhega, zdrobljenega žajblja in origana, ter po žličko medu, paprike in dijonske gorčice. Vse skupaj je dobro premešal in do ustrezne konsistence  dodajal oljčno olje.

Nato je marinado zlil prek rebrc v plastični posodi in jo z rokami dobro vgnetel vanje. Rebrca je pustil v marinadi v hladilniku kaki dve uri.

Nato je vzel pekač, ga obložil z alu folijo, po dnu razprostrl rezine rdeče čebule in korenja...

... na to pa položil marinirana rebrca.

Na  vrh je dal še eno plast folije in jo obtisnil okoli robov, da je bila cela zadeva nekoliko zatesnjena.
Pekač je vtaknil v pečico ogreto na 180 stopinj in nastavil kontrolni alarm na 75 minut.

Medtem ko se rebra pečejo, je dovolj časa za pripravo primerne priloge. Fotr je v globoki ponvi segrel olivca, na njemu razdišal sesekljan česen in dodal riž, da je malo posteklenel, nato pa ga je zalil s prvo zajemalko vroče piščančje juhe.

V riž je dodal še korenček, cvetačo in grah (iz konzerve), mešal, ter postopoma dolival osnovo.

Riž je začinil in obarval s kurkumo.

Po uri in petnajst je rebrni alarm zapiskal in brlogar je preveril stanje pod aluminjasto folijo. Rebrca so bila lepo mehka, je pa zavrtel pečični gumb na žar opcijo in jih dal v pečico še kakih za 10 minut.

Rebrca je snedel ob rižu in rdeči pesi, ki je, da je šla v kontekst, takisto prejela malce karakterja v obliki janeževih semen in brizg oljčnega olja.

Dober tek do naslednjič!

Rebrca enoletne jelenjadi v ragujastem paprikašu

Fotr Brlogar se še kako dobro zaveda vaše zagate, dragi čitalci, ko najdete v zamrzovalniku veeeelik kos lepih mesnatih rebrc jelenjega teleta in ne veste, na kakšen način bi jih najhitreje in najenostavneje pripravili... šment, godlja pa taka!

Lahko bi jih, na primer, izkoščičili, solili, poprali, premazali z zeliščno-zelenjavno-maslenim nadevom, zvili v rolado in zelo počasi pekli v pečici... ja to bi vsekakor lahko storili. Lahko bi jih zrezali, zmarinirali in spekli zunaj na ogljenem žaru, oja, tudi to bi nedvomno izredno prijetno dišalo. 

Obiskovalci brloga ste pri tako sitnih dilemah vsekakor v prednosti, saj ste na teh straneh gotovo naleteli na marsikatero uporabno kulinarično inspiracijo. In tudi tokrat vas fotr ne namerava pustiti na cedilu in vas kani iz zagate rešiti z opisom sledečega postopka priprave preproste, a okusne kombinacije raguja in paprikaša.

PRIPRAVA:

Fotr je na drobno zrezal dve konkretni čebuli pasme srebrnjak in ju dal pražiti v veliko, globoko ponev, na dve žlici staljene svinjske masti.

Potem je razprostrl harmoniko in rebrca narezal na posamezne kose. V veliki skledi jih je malce solil, popral, orenk potresel z majaronom ter obrizgal z olivcem.

Med tem ko so se rebrca dišavila, je mešal čebulo do rjave prepraženosti, nakar jih je dodal v ponev.

Rebrca je tenstal v čebuli in večkrat premešal, da so se z vseh stani enakomerno obarvala. Potem jih je potresel z dvema žličkama mlete paprike in dodal na kolobarje narezan korenček ter kaka dva ducata zmrznjenih češnjevcev, ki jih je takisto našel v skrinji. Dodal je še žličko paradižnikovega koncentrata,  s stiskačem stisnil še štiri stroke česna, popral, pomešal, pokril s pokrovko in pridušil plamen na minimalca, da se je vse skupaj med rahlim brbotom čisto počasi dušilo.

Po kakih desetih minutah dušenja je zalil z decilitrom cvička in dvema decilitroma domače paradižnikove salse. Na čisto majhne kockice je zrezal dva čisto majhna krompirčka in jih dodal v ponev, tretjega pa je v jed kar naribal, da se bo do konca kuhe razpustil in na koncu poskrbel za ustrezno gostljato konsistenco.

Po nadaljnjem tričetrt-urnem brbotanju je dodal piksno kuhanega graha (svež na vrtu namreč šele cveti). Premešal, poskusil, malce dosolil, dolil še malo tekočine in spet pustil še za slabo uro.

Po slabih dveh urah počasnega kuhanja se je meso že lepo omehčalo in je kar samo lezlo s kosti... Takrat je  dodal pest nasekljanega peteršilja in pokril še za zadnjih deset minut.

To pa je bilo ravno prav časa za hitro pripravo polente, ki jo je vročo posul z naribanim parmezanom.

Rebrasti paprikaš je starima dvema postregel s polento...

...mali minibrlogarici pa je šel naslednji dan, pogret, še posebej  v slast z njej tako ljubimi makarončki.

Torej, spoštovani bralec, če si, tako kot fotr, lovec, potem že odštevaš tedne, ko se bo sezona jelenjadi odprla. Če nisi in si napadalnega jelenčka potolkel v samoobrambi, ko te je presenetil med gobarjenjem ali joggingom, pa imaš sedaj prav tako okusno idejo, kaj boš napravil z mesom.

Do naslednjič;

Fotr