Dalmacija Cup 2012.2

Ekola, kot obljubljeno sledi še malce obsežnejši opis letošnje izvedbe morske rižote z svežo palamido, kar je postala že kar tradicionalna, zaščitna jed naše DreamTeam jadralske ekipe (Spomin na leto 2011).

Tale zapis  je, po zaslugi fotografa in vetroljubnega sotrpina Tadeja, predvsem zelo slikovno bogat in (pozor spodaj) opremljen tudi z videoposnetkom!

Začelo se je z ulovom rib. Palamido ste nemara videli na fotografiji predhodne teaser objave, so pa letos prijemali tudi ugorji...

... in ostal ribji drobiž.

Ko smo se zvečer zasidrali v severnem zalivu Vrgade, se skopali v morju in popili nekaj špricerjev, se je brlogar spravil k delu.

Najprej je raskosal palamido na kotlete. Glavo in rep je dal tudi tokrat kuhat v osoljeno vodo z malce čebule, česna in paradižnika.

Medtem je nasekljal česen in peteršilj....

... in s pomočjo kolega Bubota očistil dva paketa celih lignjev, ki smo jih kupili tisto jutro v mali trgovinici v idiličnem naselju Kaprije, ki leži na istoimenskem otoku, južno od Murterja.

Potem je na manjše kose narezal še ugorja in ostale ribe. Med tem se je ribja osnova skuhala.

Brlogar je na mali štedilnik pristavil velik lonec, in v njem na olivcu posteklenil čebulo.

Potem je dodal koščke rib, in malo popražil.

Postopoma je dodajal še lignje in malo nakockanega paradižnika, in med mešanjem pražil.

Ko je tekočina povrela, je stresel v lonec nasekljan česen in peteršilj in zalil z belim vinom. Potem je dodal riž in spet premešal.

Vseskupaj je malček popral, zalil z jušno osnovo in pokril s pokrovko.

Kotletki palamide so se med tem marinirali v olivcu.

Ko je bil riž ravno prav kuhan, je lonec z rižoto odstavil, vsebino pretresel z vrečko ribanega parmezana in pustil pokrito počivat.

Vmes je v drugi ponvi na hitro opekel kotlete palamide.

Ko so bili pečeni, jih je položil na rižoto, in odnesel lonec lačni ekipi, ki je čakala na krovu barke. Ti so med tem pridno skrbeli, da nismo imeli suhih ust :)

Rižotka nam je šla v slast tudi tokrat, in je bila uvod v zanimivo in pestro nadaljevanje noči...

Za konec prilagam še video utrinke priprave pričujoče jadralske košte...

Opozorilo:
Vso nerodnost, ki jo na posnetkih izkazuje nedolžnega domačega cvička vajen kuhar, gre pripisati močnemu Bubničevemu belemu vinu, ki nam je tisti večer močil grla!





Hvala Tadeju za vrhunsko dokumentarno gradivo in vsem sojadralcem za ponovna nepozabna doživetja!
Verjamem, da bomo še dolgo jadrali skupaj :)

Teaser: Dalmacija Cup 2012.2

V zadnjem tednu septembra je jadralski Dream Team odjadral čudovito regato med otoki srednje Dalmacije.

Ulov je ponovno bil, pojedli smo ga tudi, kolega Tadej  je zadevo stručno zdokumentiral... Brlogar pa bo, če boh da, jutri objavil zapis o letošnji verziji morske rižote s palamido :)

Ena fotka ulova, samo za prvi vtis:

Smo majstri, nimaš kej

Kunec za dvakrat: Tokrat z zelišči in bulgur z jurčki

In kaj se je torej zgodilo s preostalimi kosi kunca, ki niso končali v obari? Naravnost čudovito se jim je (z)godilo :) 

Že med kuhanjem ponedeljkove obare je fotr Brlogar vpoklical svojo zvesto četico zelišč, dišav, začimb in ostalih žavb.

V posodo z mesom je osmukal stebelca timijana, majarona in origana, dodal v možnarju strta semena koriandra in črnega popra, žličko rdeče paprike, ščepec provansalskih zelišč in malo naribanega muškatnega oreška. S stiskalcem je v posodo stisnil še štiri stroke česna,  dodal pest sesekljane sveže bazilike, žlico dijonske gorčice in konkretno obrizgal z obema, navadnim extradeviškim, kot tudi česnovim oljčnim oljem

Vse skupaj je dobro pregnetel, da se je marinada temeljito in enakomerno vtrla v kose mesa, nakar je posodo postavil v hladilnik.

Ko se je naslednji dan lotil priprave kosila, je kose mariniranega kunca zložil na kuhinjsko desko in jih z vseh strani solil. Vklopil je pečico in jo nastavil na 180 stopinj. Kose mesa je polagal na vroče oljčno olje v globoko kozico in jih z vmesnim obračanjem pekel, da so dobili lepo zapečeno barvo.

Nato je v posodo dodal na krhlje narezano hruško in vse skupaj prelil s četrt litra hišnega cvička.

Kozico je pokril s plastjo aluminijaste folije in vtaknil v pečico za 40 minut.

Medtem se je lotil priprav priloge. Oplaknil je skodelico bulgurja in ga dal kuhat v dvojno količino osoljenega kropa za deset minut.

Medtem je na čebuli prepražil narezane jurčke, jih malce solil, dodal sesekljan peteršilj in dva stroka česna.

Ko se je bulgur skuhal, ga je stresel na gobe in vse skupaj dobro premešal.

Medtem se je zajček spekel, zato ga je vzel iz pečice, zložil na krožnik, dodal pečene hruškove krhlje in jurčkov bulgur.

Lepo je dišalo in fino je blo :)

Kunec za dvakrat: "Brlogar style rabbit stew"

V nedeljo zvečer je Fotr ugotovil, da bo moral narediti prostor v zamrzovalni omari, če hoče vanjo vtakniti vse jelenovo drobovje, ki so ga prinesli z dolenjskega vikenda. Glede na to, da je bil v ponedeljek in torek vrtični uvajalec minibrlogarice (naporna reč) in doma dežurni kuhar, je ven vzel celega hotenjskega kunca, ki ga je dofotral, odrl in poklonil brlogaričin stric s Hotedršice. Fejst dec, tale Cazi, ni kej.

Kunec se je počasi tajal v kuhinjskem koritu in je bil naslednje dopoldne pripravljen za razkosanje. 

Izbral je približno polovico kunca v obliki kosov primernih za improviziran ragu, rebra in porebrje, prednjo tačko, kračko in manjše dele hrbta. Kose je solil in v dveh rundah opekel na olivnem olju. V izogib špric-špric štedilniški svinjariji je posodo med peko pokril z mrežico.

Med tem, ko se je meso pražilo, je hitro in spretno skockal rdečo čebulo...

 ...nakolobaril manjši por in oboje dal pražit na oljčno olje v visokotlačno posodo.

Pripravil je še drugo zelenjavo z domačega vrta: Olupil in na velike kose narezal štiri srednjevelike krompirje, opral deset češnjevih paradižnikov, na večje kose narezal zeleno papriko in manjši jajčevec, narezal manjši rumen korenček, opral pest strokov mladega fižola, sesekljal štiri stroke česna in šopek peteršilja.

Opečene kose kunca in vso zelenjavo je dodal v ekonom lonec, premešal ter navrgel še nekaj vejic timijana in majarona.

Dodal je še kozarček domače paradižnikove mezge, potresel z žlico rdeče paprike, dolil vode, solil in popral.

Potem je zatesnil ekonoma, počakal, da se varnostni ventil dvigne na drugo črtico in zmanjšal ogenj, da je ohrani delovno temperaturo.

Po dobrih petnajstih (ja 15!) minutah je ugasnil štedilnik, in počakal, da pritisk popusti. Kar je trajalo ravnoprav časa, da sta z minibrlogarico pred kosilom, po navodilih šefice Brlogarice, skočila še po perilo v sušilnico.

Potem sta odprla zatesnjen pokrov in si postregla omamno dišeče, super okusno kosilo.

Preostali, konkretnejši kosi zajčka so se med tem že marinirali v obilici zelišč... o tem pa več jutri :)

Počitniška rižota z lignji

Prejšnji teden smo Brlogarji izkoriščali zadnje poletne dneve na slovenski obali. Med dopustom Brlogarji pogosto improviziramo preproste, hitro pripravljene jedi, prilagojene omejenim surovinam, ki jih premore počitniška shramba in lokalna ribarnica (razen takrat, ko smodimo čevape v atriju).

Za dozo ogljikovih hidratov po napornem dopoldnevu kolesarjenja, je fotr nahitro scopral tole zelo enostavno rižoto z mehkužci.

Na oljčnem olju je popražil sesekljano čebulo in dodal predhodno očiščene, na kolobarje narezane lignje. Lignji so se ob občasnem mešanju cmarili približno pet minut.

Med lignje je vmešal pet sesekljanih strokov česna in dve skodelici riža in še malo popražil.

 Ko so zrnca malce posteklenela in česen razdišal, je dodal dve manjši, na kolobarje narezani papriki in kak ducat razpolovljenih češnjevih paradižnikov. Vse skupaj je ponovno premešal, solil, popral, zalil z vodo, ponev pokril in pustil da se kuha dobrih deset minut, da se je riž skuhal do mehkega.

Ker v počitniškem hladilniku ni bilo parmezana, niti masla, je v rižoto vmešal dve žlici kisle smetane, odstavil posodo in pustil počivati še deset minut.

Kljub manjku ribje osnove, masla, parmezana in peteršilja, je lačna brlogarjeva trojka izvedbo pohvalila.

Po kosilu je sedel popoldanski predplažni počitek ob knjigi, pijači in čokoladni napolitanki.

Trojček: Puranji zavitki, toskanske testenine, polnjeni šampinjoni

Pričujoč obed so pri Brlogarjevih scoprali pred približno dvema tednoma, ko so gostili teto Vezalko in strica Ucota...

Začel je fotr Brlogar, olupil kaka dva ducata glavic mlade šalotke in glavico krasnega istrskega česna, nabavljenega na Prazniku vina in česna v Novi Vasi nad Dragonjo.

Eno tretjino večera sva namenila šampinjonom, polnjenim z gorgonzolo, fina enostavna jed, ki vedno zažge.

Gobe je Brlogar splaknil pod vodo, jim odstranil bete in jih sesekljal.

V ponvi je segrel olivca in na njem porumenel malo sesekljane šalotke in jo malce solil. Dodal je še bete, zdrobljeno gorgonzolo in pest svežega, sesekljanega peteršilja ter stisnil v ponev še tri stroke česna.

Maso je pražil približno deset minut, potem pa z njo nadeval klobučke šampinjonov, ter jih polagal na pekač. 

V pečici so se pekli dobre pol ure pri približno 180 stopinjah.

Potem se je lotil priprave omake iz suhih jurčkov, ki jih je pred tem pol ure namakal v mlačni vodi. Namočene gobe je ocedil in drobno narezal ter jih pražil s šalotki in česnu, zalil z vodo od namakanja, malo solil, popral. Ko je tekočina povrela, je zalil z decilitrom vina in na blagem ognju zgostil.

Vmes je brlogarica puranja prsa narezala na primerne kose, jih malo solila in zavila v tenko rezane rezine pršuta.

Zvitke je polagala na veliko ponev in jih popekla z vseh strani.

Tretji del krožnika je bil rezerviran za testenine s svežim paradižnikom, baziliko in pinjolami. Prvovrstno italijansko pašto sta nama gosta prinesla s potepanja po Toskani.

Fotr je v ponvi, popražil preostanek šalotke in česna, dodal narezan paradižnik in prgišče pinjol ter začinil s soljo in poprom.

Toskanske rezance je skuhal v slanem kropu.

Ko so bile testenine skuhane, jih je ocedil in dodal v ponev k paradižniku in pinjolam. Vmešal je še sveže sesekljano baziliko in malo  grobo naribanega parmezana.

S tem so bile pripravljene vse tri jedi in jurčkova omaka. Mati jih je tako zložila na krožnike polnjene klobučke, malo testenin in puranje rolice s pršutom, katerim je dodala še omako iz suhih jurčkov. Malo sveže rukole z vrta je krožnilk dodatno osvežilo in ozelenilo.

Po večerji nas je brlogarica pocrkljala s čudovito kremastim čokoladnim moussom.

Ob poobednem kozarcu vina, pa se moški del omizja ni mogel upreti še rezini mehkega, korziškega ovčjega sira.

Konkretno  :)