As Good As It Gets

Tele orade so delovale kar sveže, pa še, hej, v akciji so jih imeli :) Do perfektnega kosila je sledilo le še nekaj korakov.

Brlogar je vključil pečico, da se je segrela nekje do 180 stopinj (pozor, brez ventilatorja!). Očiščene, oprane in osušene ribe je fotr ob bokih nekajkrat zarezal z nožem. Nato jih je nasolil in po zunanji strani dobro natrl z rezinami limon. Piranska sol in sok agrumov se na ta način lepo zalezejo v bočne zareze, zaradi katerih se ribe tudi enakomerneje spečejo.

Protvanj je obložil z alu folijo, v njem razporedil nekaj kosov masla ter obrizgal z oljčnim oljem. Da se je maslo lepo vtopilo v zelenkasto olje, je pekač za minutko vtaknil v pečico. Nato je na maščobo razporedil orade. Preden pečenjem pa je naredil še dve stvari. V vsako zareso na vrhnji strani je vtaknil tanko rezino česna ter orade, po JamieOliverjevsko, še malo obrizgal z olivcem.

Nato so romale v pečico za prvih 15 minut. Takrat je vzel Brlogar pekač iz pečice, vzel v roko čopič in zgornjo stran rib premazal z maščobo z dna pekača. Ta postopek  je ponovil še enkrat med preostankom peke. Po slabih tričetrt ure so bile ribe perfektno pečene in, za voljo vmesnega žmohtanja s čopičem, fantastično sočne. 

Postregli smo jih ob maslenem krompirju s špinačo, svoj vrhunec pa so doživele v družbi čudovitega Klinčevega gardelina. Bolje res ne gre.

Dalmacija Cup 2012.2

Ekola, kot obljubljeno sledi še malce obsežnejši opis letošnje izvedbe morske rižote z svežo palamido, kar je postala že kar tradicionalna, zaščitna jed naše DreamTeam jadralske ekipe (Spomin na leto 2011).

Tale zapis  je, po zaslugi fotografa in vetroljubnega sotrpina Tadeja, predvsem zelo slikovno bogat in (pozor spodaj) opremljen tudi z videoposnetkom!

Začelo se je z ulovom rib. Palamido ste nemara videli na fotografiji predhodne teaser objave, so pa letos prijemali tudi ugorji...

... in ostal ribji drobiž.

Ko smo se zvečer zasidrali v severnem zalivu Vrgade, se skopali v morju in popili nekaj špricerjev, se je brlogar spravil k delu.

Najprej je raskosal palamido na kotlete. Glavo in rep je dal tudi tokrat kuhat v osoljeno vodo z malce čebule, česna in paradižnika.

Medtem je nasekljal česen in peteršilj....

... in s pomočjo kolega Bubota očistil dva paketa celih lignjev, ki smo jih kupili tisto jutro v mali trgovinici v idiličnem naselju Kaprije, ki leži na istoimenskem otoku, južno od Murterja.

Potem je na manjše kose narezal še ugorja in ostale ribe. Med tem se je ribja osnova skuhala.

Brlogar je na mali štedilnik pristavil velik lonec, in v njem na olivcu posteklenil čebulo.

Potem je dodal koščke rib, in malo popražil.

Postopoma je dodajal še lignje in malo nakockanega paradižnika, in med mešanjem pražil.

Ko je tekočina povrela, je stresel v lonec nasekljan česen in peteršilj in zalil z belim vinom. Potem je dodal riž in spet premešal.

Vseskupaj je malček popral, zalil z jušno osnovo in pokril s pokrovko.

Kotletki palamide so se med tem marinirali v olivcu.

Ko je bil riž ravno prav kuhan, je lonec z rižoto odstavil, vsebino pretresel z vrečko ribanega parmezana in pustil pokrito počivat.

Vmes je v drugi ponvi na hitro opekel kotlete palamide.

Ko so bili pečeni, jih je položil na rižoto, in odnesel lonec lačni ekipi, ki je čakala na krovu barke. Ti so med tem pridno skrbeli, da nismo imeli suhih ust :)

Rižotka nam je šla v slast tudi tokrat, in je bila uvod v zanimivo in pestro nadaljevanje noči...

Za konec prilagam še video utrinke priprave pričujoče jadralske košte...

Opozorilo:
Vso nerodnost, ki jo na posnetkih izkazuje nedolžnega domačega cvička vajen kuhar, gre pripisati močnemu Bubničevemu belemu vinu, ki nam je tisti večer močil grla!





Hvala Tadeju za vrhunsko dokumentarno gradivo in vsem sojadralcem za ponovna nepozabna doživetja!
Verjamem, da bomo še dolgo jadrali skupaj :)

Petkovo predpečično vzdušje

Ni kriva propaganda Novakovih, brlogarji imamo pač radi ribe :)
Tole sta dve zelo sveži oradi, ki ju je fotr brlogar nasolil in položil med naoljčene rezine krompirja s česnom, nacufanim svežim rožmarinom in razpolovičenimi češnjevci. Zalil je z malo belega španskega vina, pokril z alu folijo in pravkar vtaknil v pečico na 200 stopinj.

Alarm sem naštimal čez pol ure. Takrat bom folijo odstranil in pekel še dvajset minut.