Kraljeve kozice s paradižnikom

Ste dobro prenesli vse decembrske prenažrte želodčne zgage in si opomogli od vseh mijavkastih posledic novoletnih zabav? 

Torej, fotr Brlogar in mati Brlogarica želita vsem bolj ali manj  rednim čitalcem, pa seveda tudi naključnim obiskovalcem, ogromno čudovitih trenutkov v pravkar pričetem letu!

Brlogarji so v dvatisočštirinajsto vstopili številčno okrepljeni, polni optimizma in močnejši kot kadarkoli :)

Prvi letošnji vpis v brlogu bo namenjen lahki in okusni predjedi, s katero smo štartali oni dan pred brancini iz pečice. 

Navdih za pripravo tehle šrimpastih zadkov je dobil fotr med decembrskim bivanjem na Dunaju, kjer se je en večer udeležil tudi družabne kuharije in gurmanskega večera (po timbilding načelu pripravi si sam) v tamkajšnjem Wrenkh Wiener Kochsalon-u.

Priprava:

Brlogar je za 4 odrasle jedce nabavil 800 gramov očiščenih repkov kraljevih kozic.

Namesto rdeče pomaranče bi kakopak lahko uporabil limono.

Slabe pol urice so se marinirali v soku rdeče pomaranče, oljčnemu olju ter sesekljanem svežem peteršilju.

Medtem je fotr v mešalcu zmiksal omako iz dveh manjših svežih paradižnikov, skodelice sušenih pomodorov (tistih v oljčno olje vloženih), dveh žlic baziličnega pesta (sveže bazilike ni bilo pri roki), štirih strokov česna, manjšega čilija, rožmarinovega vršička in žajbljevega lista.

V posodi je segrel oljčno olje in dodal polovico manjše, na tenko našnitane čebule. Ko je čebula posteklenela je dodal kozice ter jih dobro prepražil z vseh strani.

Po kakih petih minutah je v posodo dodal vsebino mešalca, popral, dosolil, premešal in pokuhaval še slabih pet minut.

Brlogarica je kozice servirala z okusno zeleno pasto, ki jo je pripravila (beri zmiksala) iz zrelega avokada, žlice oljčnega olja, soka polovice limone, dveh strokov česna, svežega peteršilja, soli in popra. Zraven je navrgla še topel popečen kruh.

Bolj petični gurman bi lahko kozice oluščil že pred kuhanjem, toda oblizovanje paradajzaste buzare med jedjo in umazani prsti vsaj nam predstavljajo cel žur :)

Vsekakor priporočam, da recept poskusiš tudi sam/a. Z začimbami lahko poljubno eksperimentiraš, če pa nisi ljubitelj/ica pikantnih jedi, se čiliju ogni.

Do naslednjič, dober tek.

Šarf kozice na hitro - razvajanje za "male pare"

Kozice spadajo v tisto krasno gastronomsko kategorijo, kjer za par evrov prineseš iz trgovine obilo okusa. Kaj je še lepšega v času krize :)

Poleg ribe so torej mati tisti dan iz ribarnice prinesli še par pesti kuhanih kozic, tako, za vsak slučaj.

No, losos je postal, v preverjeni kombinaciji z bulgurjem, češnjevci in porom, čudovito kosilo, pri katerem bi bilo vsakršno kompliciranje z dodajanjem gamberov čisto odveč. Tako je padla odločitev, da se bosta tastara dva s kozicami posladkala zvečer, pred filmom.

Za lahko večerno sladkanje v dvoje je fotr uporabil naslednje surovine:

• Par pesti kozic (se ne spomnim več, koliko jih je bilo, recimo ene 40 - 50 dag),
• Olivca (za peko),
• Česen,
• Peteršilj,
• Čilijevo oljčno olje za marinado,
• Limeto ali limono za marinado (kamot bi stisnil čez še malo soka rdeče pomaranče... pa ga ni imel ),
• Jogurt,
• Začimbno mešanico, na kateri piše "Tadziki Dip",
• Malček toskanske, brbončice vzburjajoče marmelade iz pekočih feferonov (hvala Uco, Nika),
• sol, poper

Priprava:

Fotr je sesekljal glavico česna in šopek svežega peteršilja ter polovico obojega dodal v skledo predhodno oplaknjenim kozicam, polovico pa pustil za kasneje. Potem je vsebino sklede konkreno obrizgal s čilijevim oljem in stisnil sok dveh limet (ali ene velike limone, dejansko se ne spomnim več, glavno je da mora biti soka agrumov obilo!). Potem je še malo solil in popral, vseskupaj dobro premešal in pustil marinirat za petnajst, dvajset minut.

Če ne bi imel pri roki čilijeviga olja, bi seveda uporabil sesekljan svež ali zdrobljen suh čili, in ga dodal v marinado. Vendar se fotr pri teh pikantnih dodatkih malce špara, kadar ne kuha samo zase, ker ima, po mnenju mati Brlogarice, itak že sežgano ustno sluznico in bi lahko žerjavico jedel, pa ga nebi peklo. 

Medtem je v pol skodelice jogurta s stiskačem stisnil dva stroka česna in dodal dobre pol žličke tadzikijevega gverca, sol in poper, dobro premešal in - voilà - en, dva tri, Tadziki pomaka, kot se šika, za junaka.

Na štedilnik je postavil večjo kozico, v njej segrel olivca in nanj stresel posodo mariniranih morskih žužkonožcev. 

Kozice je med pečenjem na srednjem ognju občasno premešal. Sladkorji v limetini marinadi so se začeli po dobrih petih minutah fino karamelizirati... 

...takrat je bil pravi čas, da je fotr kozicam dodal še preostanek sesekljanega česna in peteršilja.

Vseskupaj je med mešanjem pražil še slabo minutko, potem pa serviral na ovalen krožnik, na sredino katerega je postavil skodelico tadzikijevega potunka. Za dodatno svežino je po krožniku narezal krhlje sveže paprike.

Na rob krožnika pa dodal dve žlički džema iz pekočih feferonov - fenomenalna zadeva, upam, da se dobi tudi kje v prestolnici kokoške, sicer se bo gladko treba odpravit ponjo makaronarjem čez mejo..

Da je sledilo konzumiranje si lahko predstavljate... fotr in mati sta med odobravajočim mrmranjem luščila sladke gambere, njih repke pomakala v tadziki in čilijev đem... zraven pa srkala prijeten rose.

Tako enostavno, tako poceni, pa tako zelo okusno, win -win - win!