Kuhinja za samce: Pražen fižol z bučkami. In čilijem.

Bohdej čitalec!

V teh zgodnjepoletnih dneh se res dogaja... snubijo nas na predčasne volitve, v Braziliji brcajo (nekateri tudi grizejo), ljudje prižigajo sveče v čast zaporniku, v polnem teku je lovska sezona, začenjajo se dopusti...

Zadnje dni vse tri brlogarjeve frajle uživajo na obali, fotr pa hodi v službo, sadi zelje na vrtu, gleda nogomet, brani brlog in poskuša v njem vzdrževati vsaj osnovno stopnjo higiene, dokler se v nekaj dneh ne pridruži  družinski obmorski odpravi.

Neobičajnemu stanju v Brlogu je tako prilagojen tudi fotrov jedilnik, ki ga ščemenje po vampih sem ter tja prisili, da začne brskati po hladilniku, omaricah, predalih... in postavlja na pult sestavine, ki se v danem trenutku z lakoto izzvanega navdiha zdijo bolj ali manj užitna kombinacija.

Naštejmo nekaj karakteristik, ki opredeljujejo tipično jed samca:

• Pripravljena je v manj kot pol ure;
• Vsebuje vsaj eno sestavino iz konzerve;
• Pri pripravi umažeš zgolj eno posodo;
• Skonzumira se jo z uporabo enega kosa jedilnega pribora (pomembno je namreč, da lahko krožnik držiš v eni roki, vilico/žlico pa v drugi, medtem, ko sediš na kavču in gledaš fuzbal);
• Prileže se ob pivu ali vinu;
• Je pekoča (če ne žge, pač ni hrana za dedce)

V enem prej omenjenih napadov lakote je tako nastala tudi spodaj prikazana pekoča fižolova zmešnjava.

Sestavine:
- piksna rdečega fižola
- tamala pločevinka koruze
- manjša bučka
- en velik svež čili
- manjša čebula
- trije stroki česna
- oljčno olje, sol, poper
- curry v prahu (pol žličke)
- paprika v prahu (pol žličke)
- heiniken
- košček ali dva kruha

Priprava:

V malo globlji ponvi segrej dve žlici oljčnega olja in na manjšem ognju mehčaj tanko narezano čebulo nekaj minut... Dodaj sesekljana čili in česen, premešaj da zadiši. Dodaj oprana, odcejena fižol ter koruzo in malce dvigni temperaturo. Dodaj na tanko narezano bučko. Posuj s papriko v prahu in curryjem, soli in popraj. Premešaj ter praži, da zmehčaš. Poskusi, če je dovolj pekoče, sicer dodaj še čilija (lahko tudi v prahu).  Polij z dobrim brizgom heinikena, ki si ga med tem odprl. Privošči si požirek. Premešaj, da pivo izpari. 

Postrezi v poljubni posodi s koščkom ali dvema kruha po izbiri. Ob jedi si blaži ožganine ustne sluznice s hladnim nizozemcem.

Dober tek!

Brlogarjevi poletni lignji s stročjim fižolom

V brlogu pogosto zadiši, kadar se iz preproste zamisli v fotrovi, večinoma zmedeni betici, razvije improvizirano kosilo. 

Ko je danes pobral minibrlogarico v vrtcu, se mu še sanjalo ni, kaj bi lahko vpisal na meni glavnega dnevnega družinskega obeda. Mimogrede sta se torej oglasila v trgovini in čisto na blef kupila paketek očiščenih lignjev. Da je lahko iz glavonožcev nastala zanimiva, okusna jed, se je v kuhinji odvil približno sledeč tok dogodkov.

Kaj gre in ne gre skupaj... je pogosto predmet ugibanj. Brlogarju se je iz nekega razloga dozdevalo, da se bi lahko mečkatorjevi lignji krasno ujeli v lahki poletni zelenjavni omaki s stročjim fižolom, ki sta ga z minibrlogarico pred dnevom potrgala na vrtu. Dodajmo še (prav tako domačo) mlado biobučko in en paradajz, pa imamo že skoraj vse sestavine za novo specialiteto.

Torej...

Brlogar je zagrabil krepko pest mladih, svežih fižolovih strokov, jih očistil, narezal na primerne kose, dal v lonec in pokuhal kakih 15 minut, da so se zmehčali. Ko je bil fižol al-dente zblanširan, ga je odstavil in odcedil.

V drugo posodo je dal kuhati 5 srednje velikih, na kose narezanih krompirjev. V tretjo, še večjo ponev pa je dal pražiti dve drobno sesekljani čebuli, do temno rumene barve. 

Manjšo bučko in paradižnik je narezal na zelo majhne kockice in sesekljal še šest strokov česna. 

Na prepraženo čebulo je najprej dodal sesekljano bučko in med mešanjem malo popražil. Nato je dodal česen, mešal, da je zadišalo in naposled v ponev stresel še kocke paradižnika, odcejen fižol, spet premešal in tenstal naprej...

Med tem, ko se je zelenjava pražila in krompir kuhal, je očiščene lignje narezal na kolobarje, ter jih dodal v ponev.

Začinil je z origanom, timijanom in poprom, zalil s kozarcem malvazije, mešal, da je alkohol povrel in dodal še zajemalko osoljenega krompirjevega kropa iz sosednjega lonca. Po kakih treh, štirih minutah kuhanja je bila jed gotova.

Med tem se je do popolnosti skuhal tudi krompir v kosih in se izkazal kot prvovrstna priloga glavni jedi.

Vsekakor priporočam, da se priprave po podobnem konceptu lotite tudi sami. Predli boste od ugodja. Sploh če si boste, po vzoru fotra, med obedom svežili grla z igrivo, dehtečo malvazijo iz Nove vasi nad Dragonjo.

Konec koncev, kozarček omenjene fotra hrabri tudi pri pisanju pričujočih vrstic :)

Dober tek do naslednjič!