Divjačinski ham-ham burgerji

Bohdej čitalec!

Kdor ne mara hamburgerja, je čudak. Verjetno se strinjaš. V zadnjem času se je (vsaj v prestolnici) kar razbohotila ponudba bolj ali manj urejenih burger kioskov in kontejnerjev. Tako lahko, na primer, samo v okolišu BTC-ja poskusiš stvaritve kakih desetih ponudnikov, ki med seboj tekmujejo, kateri bo spekel boljšega.

Brlogar je pri tem zagovornik principa manj-je-več, in ga presežek obmesne navlake in polivke v bombetki hitro zmoti. Najpomembnejša stvar pač je in mora biti meso in kvaliteta tega odmerja tudi oceno končnega produkta. In katero meso je kvalitetnejše od divjačine?

Takole je fotr storil danes:

Dve manjši rdeči čebuli je narezal na kocke in jih stresel pražit na oljčno olje v ponev, pristavljeno na zmernem ognju. Dodal je še žlico sesekljanih suhih brusnic, začinil z malce timijana, popra, origana, koriandra, provansalskih zelišč, žličko soli ter počasi spražil v nekakšno varianto čebulnega čatnija. Tik pred koncem praženja je dodal še dva strta stroka česna in premešal, da je lepo zadišalo.

Z mesoreznico je zmlel kakih 40 dek srninega stegna, skozi vrteče rezilo strojčka pa je spustil tudi nekoliko ohlajeno praženo čebulo s ponvice. Dodal je še malce popra, soli, ščep mlete paprike in izdatno obrizgal z oljčnim oljem.

Z vlažnimi rokami je dobro pregnetel maso, nato pa iz nje oblikoval 6 ljubkih hamburgerjev.

Na močan ogenj je pristavil žar ponev, počakal, da se je močno segrela, nato pa na njej spekel burgerje. Čas pečenja prilagajajte okusu jedca, Za medum-done sočnost bo zadoščalo 4 minute na eni in 3 na drugi strani.

Ko so bili burgerji pečeni, jih je fotr odstavil na krožnik počivat, vmes pa je na isti ponvi popekel polovičke bombetk, ki jih je poprej obrizgal z olivcem.

Sledilo je vkup dajanje. Tu lahko čitalec prepusti domišljiji in okusu prosto pot. Minimalistični fotr je po bombetki namazal malce dijonske gorčice, postavil gor meso, nato dve rezini paradižnika in list solate, po vrhu pa dober brizg heinzovega (ker je najboljši) ketchupa. Svojo edicijo je okarakteriziral še s tabascom.

Takole pripravljeni hamburgerji so naravnost fantastični in najboljša možna reklama za nakup mesoreznice za domače gospodinjstvo.

Tudi minibrlogarici sta prišli na svoj račun :)

improBurger a-la Fiesa

Večina vas, ki ste se že vozili po glavni primorski cesti proti mestu vrtnic veste, da je še kakimi tremi sezonami na belvederju deloval hilburger, THE postojanka za lačno, v/iz Portoroža romajočo mladino, bajkerje... ter vse ostale hilburgerske užitkarje.

Brlogarjeva sta bila jako razočarana, ko sta nekega dne pred kakima dvema sezonama , vsa lačna, najboljšega burgerja željna, brzela v nadizolski klanec, da bi se nakoncu z obupom v očeh ustavila pred prazno, zapuščeno barako... kjer ni bilo nič več finega domačega duha po pleskavicah in prevečpraženem krompirčku, ne sluha zadovoljnega mljaskanja in goltanja... ne pogleda na mastne majice in udrte oči skrokanih odganjalcev mačka...
Slava hilburgerju, še vedno upamo na ponovno oživitev. Do takrat pa se je, v dneh ko burger zapaše, treba znajti po svoje...

Danes sta tako lačna brlogara sklenila  napraviti svojo improvizacijo pečene pl(j)eskavice v bombetki. (Mini brlogarica je imela na jedilniku fino želenjavno enolončnico, a sva ji obljubila, da bo goveji burger tudi zanjo prišel kmalu na vrsto...)

Postopek:
Vse se začne pri lepo oblikovani pleski mletega mesa. Daleč najbolj fino in frajersko je seveda sam napraviti mleto mešanico, začinjeno po lastnem okusu, a ker smo na počitnicah, smo zaupali tici mesarici iz trgovine, kjer smo nabavili tudi bombetke (s sezamovim posipom, kot je razvidno iz fotk).

Brlogar je vzel pleskavice iz pakunge, in vsako posebej dodatno strokovno preploskal med dlanmi, dokler niso bile zanj ravno prav debele in lično oblikovane. Nadalje je eno za drugo položil v predhodno ogret, prav nič namaščen, dobri stari picapen (Seveda je ogljen žar zakon, a na dopustu kraljuje ponev za pico).

Burgerje je fino zapekel po obeh straneh kakih trinajst minut, tako, pač po občutku... Mati brlogarica ga je sicer okarala, da bi jih vsled rahlo rožnati sredici moral peči še dve minutki dlje, a je sam zatrdil, da so pečeni ravno prav idealno sočno, skratka mojstrsko, kot vedno.


























Medtem je brlogarica na fine šnitke zrezala krasne zrele pelate, kumaro in čebulo ter na mizo postavila še gurmanske dodatke: kečup, majonezo in zenf dijon.




















Na maščobici, ki so jo burgerji izpustili, je žarmojster pogrel še prerezane bombetke.



















Sledilo je fletno zlaganje in vkupdajanje zelenjavnih dodatkov, dodajanje kečupa, zenfa in majoneze.. in njam njam....

Kdor pravi da to ni zdrava hrana, je kratkomalo bumbar. Po jedi in hladnem špricarju sva se namreč počutila fino in zdravo, kot že dolgo ne.

Popoldansko kopanje z novopečeno malo čofotalko je pokurilo viška kalorij, tako da smo večerjo komaj dočakali.