Ustvarjalni četrtek, bi lahko rekli dnevu, ki je bil eden
redkih ko smo bili ob petih vsi doma. Zato sem se odločila da ustrežem prošnjam
ata brlogarja za pito.
Kreativne misli so šibale po glavi in hitro je bilo narejeno
krhko testo, ki ga vedno delam po receptu THE
pie godess sestre Vandeline in se mi zaenkrat še ni izneverilo. Gre pa
približno takole (za pito nikoli ne tehtam sestavin ampak delam po filingu):
- 200 gramov masla sobne temperature, če v bloku še ne kurijo
- Sladkor in moka po občutku(moke cca. 250-300g, sladkorja pa tretjino količine moke))
- En rumenjak in eno celo jajce
- Pol pecilnega praška (najbrž bi šlo tudi brez)
- Ena žlica kisle smetane
Maslo, moko, pecilni in sladkor zmešamo z rokami da pridejo
ven bolj suhe drobtine, nato dodamo razžvrkljana jajca z smetano in vse skupaj
zgnetemo v lepo kepo, ki se ne lepi na roke (v tej fazi je ponavadi potrebno
dodati še nekaj moke). Kepo zavijemo v alufolijo in postavimo za vsaj pol ure v
hladilnik.
V tem primeru sem za dno porabila celo testo, ker sem
želela, da bi bilo bolj debelo, drugače pa ga tretjino vzamem stran, za mrežo
po vrhu.
Drugi korak so bile hruške. Lepo sem jih olupila in narezala
na kockice, ter hop v lonec z njimi. Približno kilogramu hrušk sem nato dodala
tri zvrhane žlice medu in žlico sladkorja (pa bi bil najbrž dovolj samo med,
ker je bila zmes na koncu zelo sladka). Ko so bile hruške že lepo podušene sem
dodala tri pesti nasekljanih orehov in pest rozin (ki sicer niso vsem všeč,
ampak meni se zdi, da piti dodajo en tak romantično nostalgični pridih.)
Idealno bi bilo če bi rozine prej malo namočila v rum, pa se nisem spomnila,
ampak naslednjič jih definitivno bom. Mešanico sem na zmernem ognju dušila cca
10 minut, da so bile hruške še čvrste (če bi šlo za kakšno bolj kašasto sorto,
bi bil ta čas skrajšan za polovico ali celo več). Potem sem pustila vse skupaj
v pokriti posodi, da so se okusi pomešali cca 10 minut. Mlačno mešanico sem
nadevala na testo in vse skupaj dala v pečico za cca pol ure.
Medtem ko se je zadeva pekla sem zmiksala tri beljake in 4-5
žlic sladkorja v prahu v gost sneg. Ko je bila pita že pečena sem jo vzela ven,
nanjo namazala sneg in pečico nahajcala na 250 stopinj, funkcija ventilacija žar. V tem trenutku pite ne
smemo spustiti izpred oči, ker se zadeva lahko v sekundi zažge, zato sem pečico
po cca pol minute (ko je beljakova zmes začela postajati rjava) odprla in
ugasnila, pustila sem samo ventilator in jo pustila že 15 minut na toplem.
Vsi degustatorji so potrdili, da je eksperiment uspel, pita
bo sigurno doživela reprizo, mogoče s popravkom ali dvema J
Ni komentarjev:
Objavite komentar