Kunec za dvakrat: Tokrat z zelišči in bulgur z jurčki

In kaj se je torej zgodilo s preostalimi kosi kunca, ki niso končali v obari? Naravnost čudovito se jim je (z)godilo :) 

Že med kuhanjem ponedeljkove obare je fotr Brlogar vpoklical svojo zvesto četico zelišč, dišav, začimb in ostalih žavb.

V posodo z mesom je osmukal stebelca timijana, majarona in origana, dodal v možnarju strta semena koriandra in črnega popra, žličko rdeče paprike, ščepec provansalskih zelišč in malo naribanega muškatnega oreška. S stiskalcem je v posodo stisnil še štiri stroke česna,  dodal pest sesekljane sveže bazilike, žlico dijonske gorčice in konkretno obrizgal z obema, navadnim extradeviškim, kot tudi česnovim oljčnim oljem

Vse skupaj je dobro pregnetel, da se je marinada temeljito in enakomerno vtrla v kose mesa, nakar je posodo postavil v hladilnik.

Ko se je naslednji dan lotil priprave kosila, je kose mariniranega kunca zložil na kuhinjsko desko in jih z vseh strani solil. Vklopil je pečico in jo nastavil na 180 stopinj. Kose mesa je polagal na vroče oljčno olje v globoko kozico in jih z vmesnim obračanjem pekel, da so dobili lepo zapečeno barvo.

Nato je v posodo dodal na krhlje narezano hruško in vse skupaj prelil s četrt litra hišnega cvička.

Kozico je pokril s plastjo aluminijaste folije in vtaknil v pečico za 40 minut.

Medtem se je lotil priprav priloge. Oplaknil je skodelico bulgurja in ga dal kuhat v dvojno količino osoljenega kropa za deset minut.

Medtem je na čebuli prepražil narezane jurčke, jih malce solil, dodal sesekljan peteršilj in dva stroka česna.

Ko se je bulgur skuhal, ga je stresel na gobe in vse skupaj dobro premešal.

Medtem se je zajček spekel, zato ga je vzel iz pečice, zložil na krožnik, dodal pečene hruškove krhlje in jurčkov bulgur.

Lepo je dišalo in fino je blo :)

Kunec za dvakrat: "Brlogar style rabbit stew"

V nedeljo zvečer je Fotr ugotovil, da bo moral narediti prostor v zamrzovalni omari, če hoče vanjo vtakniti vse jelenovo drobovje, ki so ga prinesli z dolenjskega vikenda. Glede na to, da je bil v ponedeljek in torek vrtični uvajalec minibrlogarice (naporna reč) in doma dežurni kuhar, je ven vzel celega hotenjskega kunca, ki ga je dofotral, odrl in poklonil brlogaričin stric s Hotedršice. Fejst dec, tale Cazi, ni kej.

Kunec se je počasi tajal v kuhinjskem koritu in je bil naslednje dopoldne pripravljen za razkosanje. 

Izbral je približno polovico kunca v obliki kosov primernih za improviziran ragu, rebra in porebrje, prednjo tačko, kračko in manjše dele hrbta. Kose je solil in v dveh rundah opekel na olivnem olju. V izogib špric-špric štedilniški svinjariji je posodo med peko pokril z mrežico.

Med tem, ko se je meso pražilo, je hitro in spretno skockal rdečo čebulo...

 ...nakolobaril manjši por in oboje dal pražit na oljčno olje v visokotlačno posodo.

Pripravil je še drugo zelenjavo z domačega vrta: Olupil in na velike kose narezal štiri srednjevelike krompirje, opral deset češnjevih paradižnikov, na večje kose narezal zeleno papriko in manjši jajčevec, narezal manjši rumen korenček, opral pest strokov mladega fižola, sesekljal štiri stroke česna in šopek peteršilja.

Opečene kose kunca in vso zelenjavo je dodal v ekonom lonec, premešal ter navrgel še nekaj vejic timijana in majarona.

Dodal je še kozarček domače paradižnikove mezge, potresel z žlico rdeče paprike, dolil vode, solil in popral.

Potem je zatesnil ekonoma, počakal, da se varnostni ventil dvigne na drugo črtico in zmanjšal ogenj, da je ohrani delovno temperaturo.

Po dobrih petnajstih (ja 15!) minutah je ugasnil štedilnik, in počakal, da pritisk popusti. Kar je trajalo ravnoprav časa, da sta z minibrlogarico pred kosilom, po navodilih šefice Brlogarice, skočila še po perilo v sušilnico.

Potem sta odprla zatesnjen pokrov in si postregla omamno dišeče, super okusno kosilo.

Preostali, konkretnejši kosi zajčka so se med tem že marinirali v obilici zelišč... o tem pa več jutri :)

Počitniška rižota z lignji

Prejšnji teden smo Brlogarji izkoriščali zadnje poletne dneve na slovenski obali. Med dopustom Brlogarji pogosto improviziramo preproste, hitro pripravljene jedi, prilagojene omejenim surovinam, ki jih premore počitniška shramba in lokalna ribarnica (razen takrat, ko smodimo čevape v atriju).

Za dozo ogljikovih hidratov po napornem dopoldnevu kolesarjenja, je fotr nahitro scopral tole zelo enostavno rižoto z mehkužci.

Na oljčnem olju je popražil sesekljano čebulo in dodal predhodno očiščene, na kolobarje narezane lignje. Lignji so se ob občasnem mešanju cmarili približno pet minut.

Med lignje je vmešal pet sesekljanih strokov česna in dve skodelici riža in še malo popražil.

 Ko so zrnca malce posteklenela in česen razdišal, je dodal dve manjši, na kolobarje narezani papriki in kak ducat razpolovljenih češnjevih paradižnikov. Vse skupaj je ponovno premešal, solil, popral, zalil z vodo, ponev pokril in pustil da se kuha dobrih deset minut, da se je riž skuhal do mehkega.

Ker v počitniškem hladilniku ni bilo parmezana, niti masla, je v rižoto vmešal dve žlici kisle smetane, odstavil posodo in pustil počivati še deset minut.

Kljub manjku ribje osnove, masla, parmezana in peteršilja, je lačna brlogarjeva trojka izvedbo pohvalila.

Po kosilu je sedel popoldanski predplažni počitek ob knjigi, pijači in čokoladni napolitanki.