ponedeljek, 27. junij 2011

Iz arhiva - Špaget, špargl in glavonožec

Ekola, tole je spet potegnjeno iz arhiva letošnjega obalnega udejstvovanja.

Tisti dan je bila na Tartinijevem trgu semanja prireditev. Brlogarjeva tastaradva in minibrlogarica v otroškem vozičku so se z zanimanjem smukali okoli štantkov z domačimi dobrotami in okušali degustacije, ki so jih ponujali pridelovalci domačih dobrot od blizu in daleč... svojo tunko in prekajene sušnine so ponujali celo prleki iz drugega konca ljube kokoške.
Tu so bili solinarji, mesninarji, zelenjavarji, oljarji, zeliščarji, peki, poticarji, medarji, vinarji... skratka sami dobrotarji.

Naše poštantovanje se je zaključilo z nakupom  orenk šopka krasnih špargljev (tadebelih, bio-gojenih) in buteljke Malvazije enega od vinarskih razstavljalcev (Bajdemimo, za tak denar smo pili že boljšo).
Še skok do ribarnice po lignjev dve pesti in že je bila ideja za južino v glavi.

Zapasala nam je pašta, glede na to, da smo imeli na zalogi še cel paket graham špagetov, sva sklenila uporabiti slednje.

POSTOPEK:

Kot vse obalno kuhanje je tudi tole skrajno enostavno. Lignje (lahko bi uporabil tudi sipe, morda bi bilo še boljše) očistiš in narežeš na poljubne kose.

Narežeš še špargelje... do vršičkov, te pustiš cele in jih spraviš nekam posebej od ostalih kolutov.


















V ponvi na srednji vročini popražiš čebulo in dodaš lignje ter mešaš in tenstaš kake četrt ure.
Vmes se odžejaš s hladnim, rahlim špricerjem.


















Na popražene lignje strešeš špargljeve kolobarje (BREZ VRŠIČKOV!), sesekljan česen, soliš, zaliješ z cirka decilitrom belega primorskega vina...



















... in tenstaš naprej da tekočina postane omakasto gostljata.

Takrat popraš, dodaš kuhano pašto - in, končno, še vršičke špargljev.



















Dobro premešaš, in skipaš v krožnik.


























Dober tek!

Posted by Picasa

petek, 24. junij 2011

Mini mašrumz...

“ Vsaj ena dobra stvar danes, so tele gobe” je vzdihnil odsestrefant, ko je videl lepo zapečene šampinjone s sirom, ki so se grill-ali v pečici. Tole je res en super tapas ko pridejo obiski, ker jeokusno zaprsteobliznit. Recept dopušča domišljiji in zalogam domačega hladilnika prosto pot.

Kar nujno rabimo je pol kilce(odvisno seveda od obiskov, lakote, časa…) šampinjonov, česen in sir. Tudi pri siru lahko improviziramo, super je kakšna gorgonzola, če pa sira ni je odlična tudi kisla smetana. Vidiš dragi bralec, tejle šampinjončki bodo ponucali vse napol odprte mlečne izdelke v hladilniku.

Najprej gobice malo poplaknemo, pa ne preveč, da se ne napijejo vode. Potem jih izdolbemo (porežemo batke) in batke sesekljamo...

Stremo česen (kar po okusu, pri nas z njim ne skoparimo)…

…in razpalimo ponvico z velikodušno žlico olivčka ali masla (jaz pri tem receptu preferiram maslo)

Popečemo batke, solimo, da spustijo vodo in nato dodamo česen. Mmm že dišiiii!

Ko je stvar popečena in ni nikjer več nobene vode vmešamo smetano/gorgonzolo/gavdo/edamec/pršut/poli/vse našteto…..Jaz sem uporabila kislo smetano in nekaj sira

Z maso nadevamo rahlo posoljene šampinjone, po želji posujemo s sirom(in moja želja je to bila :P ) in flik v pečico na 200/20 minut, zadnjih 5 minut pod grill, da dobijo lepo skorijco...

Potem pa v vsakega zobotrebec in na mizo z njimi...

Pa ne čudite se če jih bo naredilo ššššššc in jih ne bo več !

četrtek, 23. junij 2011

Srnjakov pozdrav začetku gobje sezone...


Tale zgodba se je začela 1.5.2011 navsezgodaj zjutraj, ko je, na čisto prvo jutro sezone, boginja Diana atu brlogarju blagohotno naklonila prvi letošnji plen, srnjačka lanščaka.  Ta je zadet za plečko obležal v travi in v brlogarju zbudil tisto trpkočutečo mešanico občutkov, ki jih pozna samo jager.

Ta teden sva ga z brlogarico končno sklenila uvrstiti na jedilnik, spodnje fotografije pa razkrivajo zelo uspešen poskus asimilacije sočnega mesovja s prvimi letošnjimi jurčki in lisičkami.

Postopek:
Najprej je bila na vrsti mati brlogarica. Zjutraj je otajanemu kosu hrbta odstranila obe "ribici" , ju narezala na primerno debele medaljone in jih dala v paco iz olivnega olja, narezane čebule, par brinovih jagod, timijana, dveh lovorjevih listov in popra. Kasneje, ko sva meso poskusila, se je marinada izkazala za čisti zadetek v polno.



Kostnega dela hrbtišča ni zavrgla, saj ga je ata brlogar popoldan uporabil za kuho osnove, katero je imel na sumu, da bi znala izdatno izboljšati gobjo prilogo. V ta namen je presekal hrbtišče na dva loncu primerna kosa, dolil hladne vode in povsem po občutku vrgel v pisker še tri rdeče korenčke, pol belega korena, ki se je začel gubati na dnu hladilnega predala, par vejic peteršilja, dva lovorjeva lista in polovico čebule... 


Mimobežen pogled na hladilnik razkriva še eno dobroto v pripravi: 6 litrčkov zelenih orehov namočenih v žganje s sladkorjem....  

Potem se je začela priprava omake, brlogar je sklenil čebuli med praženjem dodati še nekaj kockic domače slanine, ki jo je zagledal med brskanjem po hladilniku.


Rezultat je bil dišeč.


Medtem se je divjačinska osnova po kaki uri brbotanja skuhala in brlogar je sklenil, da bo z vilico postrgal meso, ki se je držalo hrbtišča. 



 Meso je zelo  na fino sesekljal, in ga dodal čebuli v globoko ponev. Potem je dodal še gobe, razpalil ogenj na ful, solil, popral, dodal dva lovorjeva lista in začinil še z malo timijana. Pražil, občasno pomešal in pridno zalival z osnovo.


Da ne bi šlo res nič v nič, je z vilico speštal troje v osnovi razkuhanih korenčkov in jih dodal gobam. Prav tako je v ponev stisnil še 8 strokov česna... česna ni nikdar preveč :)


Zadeva je zaradi škrobnatega korenja dobivala fino konsistenco in barvo


Grande finale
Kočno je prišlo na vrsto glavno. Na drugi ponvi je segrel olivca in na segretega polagal medaljone direktno iz marinade. Solil in popral je šele na ponvi. 
V fotofinišu so bile na štedilniku  sočasno v akciji kar tri posode: v tretji so se namreč v slanem kropu kopali krompirjevi svaljki. 

Mesovje je po kakih treh - štirih minutah obrnil, ga solil in popral še po drugi strani. Dobivalo je čudovito barvo. 


Tudi na drugi strani je čas pečenja omejil na zgolj par minutk, tako so medaljončki ostali mehki in sočni.

(!!) Bog obvaruj nesrečnika, ki bi zavrgel rjavo maščobno sokovje, katero se po pečenju nabere v ponvi pod medaljončki, kajti prav v njem je nacejeno največ okusa. Brlogarjev fotr je zategadelj koncentrat vmešal med gobice, tik pred serviranjem.





Večerja je bila pripravljena, medaljoni so bili ravno prav pečeni, gobam pa se je tudi poznalo, da je v njih poniknila vsa divjačinska juha.


Piko na i in rdečico kozarcem je dal čisto spodoben makedonski refošk.

Finiš: 
Dobra jedca sta poskrbela, da ni bilo ostankov.

sreda, 22. junij 2011

Improkuharija?

Kot lahko sklepaš iz skovanke, dragi čitalec, se brlogarjeva tastaradva kuhanju posvečava predvsem z zajetno mero improvizacije, igrivosti in iznajdljivost. Kuharske bukve in recepture nama sicer pogosto služijo kot vir navdiha a jim ne slediva dosledno.

Kaj je, naprimer, eden izmed zadržkov pri modernih fensišmensi receptih? Pogosto je težko najti / posedovati prav vse navedene in zahtevane sestavine. Pa nič zato, narediš pač malo po svoje, po domače. Namesto pretirano eksotičnih uporabiš domače zadeve.

Vse kar torej potrebuješ za mljask mljask kočerjo so čimbolj kakovostne surovine, navdih in dobra volja. Recept si izmišljuješ in dopolnjuješ sproti.

Akcija

Prvi vpis: Lignji in kozice ...


Včeraj nas je, ljubitelje toplega vremena, vzradostil  prvi poletni dan!
Pričenja se obdobje prevročih opoldnevov, dopustov, podaljšanih vikendov, morskih dogodivščin...

Tudi brlogarjeva družinica se rada odpravi proti obali, kjer v pomladnih in jesenskih dneh uživa v blagi klimi, obalnih sprehodih in bicikliranju, poleti pa največ užitka nudijo opoldnevni počitki v senci in plažarjenje ter plavanje v morju, v uricah, ko sonce ni tako žgoče pekoče.

Ker na obali še posebej paše fina morska košta, se na počitniških jedilnikih še pogosteje znajdejo lahke morske jedi, pripravljene na hitro, s čim manj kompliciranja.
Odkar je del obvezne opreme postala malo globlja ponev za pico (mimogrede, enkratna pogruntavščina), se dobrote pripravljajo kar zunaj, v senci atrija.

Pričujoče fotke so nastale ob enem prvih letošnjih obiskov obale, ko sva sobotno dopoldne z brlogarico v piranski ribarnici nakupila nekaj pesti kozic in lignjev, in pri branjevki pred ribarnico še malo zdrave mlade blitve, nekaj kropirjev ter bibitko krasne domače malvazije.

"Doma" je iz nabavljenih sestavin nastala ultrapreprosta, a vseeno zelo okusna jed.

Postopek:

Nasekljal sem čebulo in česen, tako po domače, bolj po robato kot predrobno...














Ponev sem polil z olivnim oljem, nastavil termostat na srednjo temperauro, dodal čebulo in jo rumeno potenstal.

















Na popraženo čebulo sem dodal očiščene lignje in oplaknjene kozice ter česen. Malo popražil in posolil.



Mehkužce in členonožce sem zalil še z kozarcem malvazije ter pokrito cmaril cirka dvajset minut.






















Med tem je šporhetmojstrica brlogarica  pripravila čudovito blitvo s krompirjem, ki je na krožnikih zaokrožila harmonijo vonjav in okusov... Poplaknila sva s čim drugim kot z malvazijo.















Rezultat:
S kruhom pomazana ponev za pico :)